Jedro

Na podlagi drugega odstavka 125. člena ZUP (1986) pristojni organ odloči, če ugotovi, da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka. Teh ni tudi v primeru, če sicer gre za upravno stvar, pa oseba, ki je dala zahtevo za uvedbo upravnega postopka, za njeno vložitev nima stvarne legitimacije, ker ne uveljavlja in ne varuje kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi. V obravnavani zadevi je tožnik dal zahtevo za ugotovitev državljanstva za svoje pokojne prednike. Po 29. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) ima stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev državljanstva oseba, na katero se ugotovitev nanaša, če pa vložnik zahteva ugotovitev državljanstva za drugo osebo, mora zahtevi priložiti njeno pisno privolitev, ali dokaz o tem, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov. Ker po podatkih upravnih spisov tožnik ni izkazal, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov o državljanstvu za pokojnega prednika, je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo odločitvi tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1163/98-13 z dne 10.2.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.5.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep z dne 5.11.1996, s katerim je Upravna enota P. na podlagi 2. odstavka 125. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) zavrgla tožnikovo zahtevo z dne 26.5.1993 in 21.1.1994 za ugotovitev državljanstva za pok. M.A.E.U.M.U.W.G., roj. dne 1.9.1914 v D., ker tožnik ni izkazal stvarne legitimacije za vložitev zahtevka.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da pristojni organ ravna po 2. odstavku 125. člena ZUP/86, če iz strankine zahteve vidi, da po veljavnih predpisih ni pogojev za uvedbo postopka. Po 29. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94, v nadaljevanju ZDRS) je pristojni organ dolžan na zahtevo posameznika o njegovem državljanstvu izdati ugotovitveno odločbo in pa tudi na zahtevo organa, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznika. Stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev državljanstva ima oseba, na katero se ugotovitev nanaša, če pa vložnik zahteva ugotovitev državljanstva za drugo osebo, mora zahtevi priložiti pisno privolitev druge osebe ali dokaz o tem, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov. Na navedeni pravni podlagi je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep organa prve stopnje, v katerega pravilnost sodišče prve stopnje ne dvomi, glede na podatke upravnih spisov. Po presoji sodišča prve stopnje tožnik nima prav, ko zatrjuje, da je za denacionalizacijo pristojni organ v zahtevi za ugotavljanje državljanstva po 63. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen) očitno zamenjal ime tožnikovega očeta z njegovim bratom dvojčkom, saj je takšno zatrjevanje v nasprotju s podatki spisa in tudi protislovno, saj v nadaljevanju tožbe tožnik izrecno trdi, da je pristojni organ zahteval uvedbo postopka za ugotavljanje državljanstva za tožnikovega očeta in ne za strica.

Tožnik se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je zmotna uporaba materialnega prava podana zato, ker se sodišče prve stopnje sklicuje le na ZDRS, čeprav bi moralo uporabiti še določbe prej veljavnih zakonov, ki so podlaga za pridobitev oziroma za uveljavljanje državljanstva SRS oziroma SFRJ. Meni, da ima vsekakor pravni interes za ugotovitev državljanstva svojih prednikov, čeprav ti niso več živi. Čeprav je vsaka upravna zadeva pravno gledano zadeva zase, v obravnavani zadevi ni mogoče prezreti, da je organ prve stopnje različno odločil glede na enako dejansko podlago, ko je zavrgel zahtevek za ugotovitev državljanstva za pokojnega očeta M.A.E.U.M.U. W.-G., pri zahtevku za ugotavljanje državljanstva za pokojnega starega očeta H.V.A.M. W.-G., roj. 30.7.1887, pa stvarni legitimaciji ni oporekal. Nadalje navaja okoliščine, ki naj bi dokazovale, da oče in stari oče izpolnjujeta pogoja za ugotovitev državljanstva SRS in SFRJ. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP/86 pristojni organ odloči, če ugotovi, da ni pogojev za uvedbo upravnega postopka. Pogojev za uvedbo upravnega postopka ni tudi v primeru, če sicer gre za upravno stvar, pa oseba, ki je dala zahtevo za uvedbo upravnega postopka, za njeno vložitev nima stvarne legitimacije, ker ne uveljavlja in ne varuje kakšne svoje pravice ali neposredne pravne koristi.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo. Stvarna legitimacija se presoja po veljavnih predpisih. Veljavni predpis za področje državljanstva v času podaje tožnikove zahteve in odločanja v upravnem postopku je ZDRS, ki v 29. členu ureja stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev državljanstva. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti tudi predpise, ki so področje državljanstva urejali v času pred uveljavitvijo ZDRS.

Pritožnik je v zmoti, ko meni, da ima že kot potomec stvarno legitimacijo za uvedbo upravnega postopka ugotovitve državljanstva za svojega prednika. Državljanstvo je podatek osebnega stanja in kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje ima po 29. členu ZDRS stvarno legitimacijo za vložitev zahteve za ugotovitev takšnega osebnega podatka oseba, na katero se ugotovitev nanaša, in organ, ki vodi postopek v zvezi z uveljavljanjem pravice posameznika. Tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 59/99, 57/2001, 52/2002, v nadaljevanju ZVOP) posamezniku ne daje položaja uporabnika osebnih podatkov svojega prednika. Glede na navedeno velja tudi za potomca ureditev ZVOP, da lahko iz uradnih evidenc pridobiva osebne podatke o drugi osebi le, če ima njeno pisno privolitev ali če mu zakon daje pravico pridobivanja takšnih osebnih podatkov.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo toženi stranki in organu prve stopnje, ki je odločil na podlagi ugotovitve, da tožnik z zahtevo, niti na pisni poziv organa prve stopnje z dne 1.3.1996, ni dokazal stvarne legitimacije za vložitev zahtevka za ugotovitev državljanstva za pokojnega M.A.E.U.M.U. W.-G., niti zahteve za uvedbo takšnega postopka v smislu 63. člena ZDen ne vsebuje vloga z dne 31.1.1994, ki jo je v zvezi z denacionalizacijskim postopkom, uvedenim na zahtevo tožnika, podal takrat pristojni Sekretariat za gospodarstvo Občine P. Glede na takšne ugotovitve organa prve stopnje, ki imajo podlago v upravnih spisih, tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve tožene stranke. Tudi sicer pritožnik v pritožbi ne zatrjuje, da bi v upravnem postopku predložil kakšna dokazila v zvezi s stvarno legitimacijo oziroma da bi izkazal, da bi imel stvarno legitimacijo zaradi vložitve denacionalizacijskega zahtevka. V konkretnem primeru namreč daje le Zden, v povezavi z denacionalizacijskim postopkom, pravno upravičenje v zvezi z ugotavljanjem državljanstva za drugo osebo - prednika.

Pritožnik je v zmoti, ko meni, da naj bi šlo za različni odločitvi z enako dejansko podlago v primeru, ko je organ prve stopnje zavrgel zahtevo za ugotovitev državljanstva za očeta, o zahtevi za ugotovitev državljanstva za starega očeta pa je meritorno odločil. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je zahtevek za uvedbo postopka ugotovitve državljanstva za starega očeta podal na podlagi 63. člena Zakona o denacionalizaciji tudi Sekretariat za gospodarstvo Občine P. V obravnavani zadevi pa, po podatkih upravnih spisov, organ prve stopnje ni razpolagal s podatkom, da bi tožnik vložil zahtevek za denacionalizacijo premoženja pokojnega M.A.E.U.M.U. W.-G. Ker nista podana uveljavljana pritožbena razloga in ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.