Jedro

obnova postopka po 9. točki 421. člena ZPP je utemeljena samo: - če stranka do pravnomočnosti odločbe ni mogla zvedeti za določena dejstva in dokaze, - če bi ti dokazi lahko privedli do odločitve, ki bi bila ugodnejša za stranko, ki predlaga obnovo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka in mu naložilo, da mora tožencema plačati 35.620,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov. Iz izpovedbe toženca je B.P. je ugotovilo, da bi bil toženec - če bi se bil zanimal - dokaz z zaslišanjem prič lahko predlagal že med pravdo, poleg tega pa izpovedba priče B.P. ne bi bistveno vplivala na izid pravde, saj je njegova izpovedba nejasna.

Proti temu sklepu se je pritožil toženec, ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je vseskozi zatrjeval, da je sporno kobilo kupil od Š. oziroma mu jo je ta izročil kot nadomestilo za seno. Toda sodišče prve stopnje je verjelo Š. izpovedbi, da je toženec kobilo samovoljno in skrivaj odpeljal iz njegovega hleva. Toženec je vseskozi trdil, da so bili pri dogovoru o Š. prodaji kobile prisotni: dve punčki in en fant (zapisnik glavne obravnave z dne 10.2.1992, ni pa vedel, kdo je bil tedaj v hlevu.

Toženec se je šele po prejemu sodbe drugostopenjskega sodišča pogovarjal s sinom lastnika hleva P.A., ki mu je povedal, da so bili v hlevu vsi konji Š., sicer mu hleva ne bi oddal. Po pritožnikovem mnenju so razlogi sodišča o tem, da bi bil toženec že preje lahko izvedel za P. ime, nejasni, saj P. pri Š. nikoli ni imel nobene kobile. Izpoved priče P. o tem, da je toženec mislil, da kupuje Š. kobilo, je pomembna za pravdo in P. je povedal, da mu je med sporom Š. dal za poplačilo svojega dolga prav to kobilo. Tako se izkaže, da je bil Š. tisti, ki bi moral tožnikoma vrniti kobilo, saj je tožencu prodal tujo stvar in ga tako oškodoval. Pri tem je absurdno, da tožnika delujeta proti njemu in nista z njim združila svojih moči proti Š.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep po določilu 365. člena ZPP, je ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče povsem pravilno uporabilo določila procesnega zakona, ki se nanašajo na obnovo postopka. V 9. točki 421. člena ZPP je predvidena možnost, da se obnovi s pravnomočno sodbo že končan postopek v primeru, če zve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Toda tožnik je imel ves čas, ko je tekel postopek pred sodiščem prve stopnje, možnost govoriti z lastnikom hleva, ki ga je imel Š. v najemu in predlagati priče. Glede na to, da sam priznava, da ni iskal prič niti tedaj, ko je tekel postopek pred sodiščem prve stopnje, niti potem, ko je prejel sodbo in za vložitev pritožbe pooblastil odvetnico, ne gre za primer, ko brez svoje krivde nebi mogel zvedeti za imena prič in predlagati njihovega zaslišanja.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem povsem pravilno ugotovilo dejansko stanje in svojo odločitev v izpodbijanem sklepu natančno in logično pojasnilo.

Poleg tega se je sodišče prve stopnje tudi prepričalo, da priča B.P. ne pozna pogovora med Š. in tožencem, zato njegova izpovedba ne bi mogla spremeniti dokazne ocene, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče ob izdaji sodbe z dne 10.2.1992, ki je postala pravnomočna v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp .... dne 4.11.1992. Pritožbena ocena izpovedbe priče P. je precenjena in zmotna; dejstvo, da se tožnika nista postavila proti Š. in se združila s tožnikom, pa je ob izpovedi tožnikov o toženčevih grobostih in napadih, razumljivo.

Ker torej pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je po določilih 2. tč. 380. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ker tožnik z obnovo ni uspel, ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. in 166. člena ZPP).

Določila ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena na podlagi 4. odstavka 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.