Jedro

Podatek o dolžnikovem prebivališču ni podatek, ki bi bil sodišču znan, zato je odločilno prebivališče, ki ga je v obvestilu navedel pristojni organ.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah se je začel postopek za izvršbo po uradni dolžnosti zaradi izterjave denarne terjatve. Sodišče je dne 14. 12. 2015 opravilo poizvedbe o osebnem transakcijskem računu, zaposlitvi in o lastništvu nematerializiranih vrednostnih papirjih. Nato pa se je to sodišče s sklepom 1295 I 446/2015 z dne 14. 12. 2015 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi ter jo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Postojni, ker je z vpogledom v centralni register prebivalstva ugotovilo, da ima dolžnik prebivališče prijavljeno na območju slednjega.

2. Okrajno sodišče v Postojni svoje krajevne pristojnosti ni sprejelo in je Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagalo, naj odloči o kompetenčnem sporu. Navaja, da je Okrajno sodišče v Domžalah s tem, ko je opravilo poizvedbe, smiselno že opravilo izbiro izvršilnih sredstev. Za presojo krajevne pristojnosti izvršilnega postopka, vodenega po uradni dolžnosti, pa se prav tako uporablja splošna določba, po kateri sodišče pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Vrhovno sodišče pa je že v številnih odločbah poudarilo, da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.

3. Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Domžalah.

4. Postopek izvršbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ) se začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, ki se izterja po uradni dolžnosti. V obvestilu so navedeni podatki o dolžniku in dolgu, obvestilo pa ne vsebuje niti podatkov o dolžnikovem premoženju, na katerega bo mogoča izvršba, niti podatkov o izvršilnih sredstvih. Te v postopku izvršbe, ki se začne po uradni dolžnosti, zbere izvršilno sodišče samo. V obravnavani zadevi je Okrajno sodišče v Domžalah opravilo poizvedbe o dolžnikovem premoženju, vendar je ugotovilo, da dolžnik nima osebnega transakcijskega računa, ni zaposlen in ni imetnik nematerializiranih vrednostnih papirjev (o drugih izvršilnih sredstvih pa poizvedb še ni opravilo). Očitno pa obe okrajni sodišči menita, da bo izvršba segla na denarno terjatev dolžnika oziroma na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, saj svojo (ne)pristojnost opirata na določilo prvega odstavka 100. člena ZIZ(1) v zvezi s 136. členom ZIZ(2). Za postopek izvršbe, ki je uvedena po uradni dolžnosti, zakon ne določa kakšnih posebnosti. Zato je tudi za presojo krajevne pristojnosti treba uporabiti tiste določbe, ki veljajo v izvršbi nasploh. Pristojnost se torej presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki bi ga sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je za določitev krajevno pristojnega sodišča ključen podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.(3) Tudi če bi med postopkom prišlo do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča (kar sicer ni izkazano), se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne bi upoštevale, zaradi česar bi ostalo isto sodišče še naprej pristojno.

5. V konkretnem primeru je računovodska služba Okrožnega sodišča v Ljubljani v obvestilu navedla naslov dolžnika: O. u. 18, R., torej naslov, ki spada v pristojnost Okrajnega sodišča v Domžalah. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, kot je to razvidno iz izreka sklepa.

Op. št. (1): Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, če stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji nima.

Op. št. (2): Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače. Op. št. (3): Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča RS I R 33/2014 z dne 9. 4. 2014, I R 175/2012 z dne 15. 11. 2012 in I R 105/2009 z dne 14. 12. 2009.