Jedro

Upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba, na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3, za katero izvršilni naslov ima, upnica ni dokazala.

Dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke sta podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka. Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.

Konferenca s stranko, pregled listin, študij zadeve in pregled spisa so opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremeni tako, da se stroški, ki jih je upnica dolžna povrniti dolžnikoma, znižajo za 122,40 EUR (na 797,12 EUR), sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanih I. točki izreka ter v nespremenjenem delu II. točke izreka (glede upničine obveznosti povrnitve stroškov v višini 797,12 EUR) potrdi.

II. Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: „I. Ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi I 63/2022 z dne 17. 8. 2022 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in predlog za dovolitev izvršbe upnice zavrne.

II. Stroški dolžnikov se odmerijo v višini 919,52 EUR, ki jih mora upnica povrniti dolžnikom v 8-dneh z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitve obveznosti dalje.“

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev, podredno pa vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in priglašata stroške odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnica je 28. 6. 2022 zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočne in izvršljive zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Sevnici P 32/2019 z dne 1. 10. 2019. Z navedeno zamudno sodbo je upnica v korist gospodujočih nepremičnin parc. št. 1 (ID 001) in parc. št. 2 (ID 002), obe k.o. X, na služeči nepremičnini parc. št. 3 (ID 003) k.o. X pridobila stvarno služnost peš hoje, vožnje s kolesom, manjšim kmetijskim traktorjem s priključki in prikolico, kosilnico za travo in motokultivatorjem po obstoječi delno gramozirani, delno travniški poti, ki poteka čez severovzhodni vogal parc. št. 3 k.o. X od upničine parc. št. 1 k.o. X na južni strani do občinske javne poti na severni strani. Po sodbi sta dolžnika tudi dolžna prenehati preprečevati upnici oziroma jo motiti pri izvrševanju prej opisane služnosti, predvsem sta dolžna odstraniti s trase služnostne poti veje, ki se tu nahajajo, prav tako pa na služnostni poti ne smeta parkirati osebnega avtomobila ter postavljati morebitnih drugih ovir. Upnica je v predlogu navedla, da sta dolžnika na služnosti poti, kot je opisana, postavila robnik višine 20 cm ter tako upnica služeče poti ne more več uporabljati. Izvršbo je predlagala po 226. členu ZIZ z naložitvijo dolžnikoma, da v 8 dneh omogočita upnici neovirano uporabo stvarne služnosti ter da odstranita 20 cm robnik, ki sedaj preprečuje zgoraj opisano služnostno pot, ter z izrekanjem denarnih kazni v primeru neizpolnitve. Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom z dne 17. 8. 2022. 7. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8. Dolžnika sta v ugovoru pritrdila navedbam upnice glede obstoja služnostne poti na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, vendar pa sta navedla, da ne drži, da bi tam postavila robnike, zaradi katerih upnica služnostne poti ne more uporabljati. Robnike sta namreč postavila na nepremičnini parc. št. 4 k.o. X, na kateri upnica služnostne poti nima.

9. V odgovoru na ugovor je upnica navedla, da je bila nepremičnina parc. št. 4 k.o. X prej last Občine A., od katere sta jo kupila dolžnika. Dolžnika sta robnik postavila na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, kar je razvidno iz priloženih slik in dolžnika zavajata tako sodišče kot upnico. Iz same vsebine ugovora je povsem mogoče razbrati, da dolžnika želita nagajati upnici in ji onemogočiti dostop do njenih nepremičnin.

10. V odgovoru na upničin odgovor na ugovor sta dolžnika nato navedla, da sta robnik, katerega odstranitev zahteva upnica, postavila na parceli št. 4 k.o. X. Iz geodetskega prikaza parcele je razvidno, da je dostop do parcele št. 3 k.o. X, po kateri poteka služnostna pot, možen le z javne ceste preko parcele št. 4 k.o. X, služnosti na tej parceli pa upnica nima in tudi nima izvršilnega naslova. Z izvedencem geodetske stroke je mogoče ugotoviti, ali so robniki postavljeni na parceli št. 4 k.o. X, kot to trdita dolžnika, ali na parceli št. 3 k.o. X, kot to trdi upnica. Dolžnika sta parcelo št. 4 k.o. X kupila neobremenjeno, zaradi ureditve lastnega parkirnega prostora pa sta na njej postavila robnike. Očitno je upnica sedaj ugotovila, da je bil zahtevek v zadevi P 32/2019 postavljen napačno, kar pa upnici ne daje pravice, da zahteva odstranitev robnikov s parcele, ki ni bila predmet tožbenega zahtevka in za katero nima izvršilnega naslova.

11. Sodišče prve stopnje je po opisani izmenjavi vlog dne 17. 4. 2023 izvedlo narok za obravnavanje ugovora, nato pa je z izpodbijano I. točko izreka sklepa ugovoru dolžnikov ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Odločitev je v tem obsegu materialnopravno pravilna.

12. Med strankami postopka ni sporno, da upnica razpolaga s izvršilnim naslovom, na podlagi katerega ima služnostno pravico na parc. št. 3 k.o. X in zahtevek po mirnem in neoviranem izvrševanju te pravice, sporno pa je, ali sta jo dolžnika s postavitvijo robnikov v tem ovirala. Upnica namreč navaja, da sta dolžnika robnike v nasprotju z izvršilnim naslovom postavila na parc. št. 3 k.o. X, medtem ko dolžnika vztrajata, da sta robnike postavila na parc. št. 4 k.o. X, kjer upnica nima služnostne pravice in v zvezi s katero tudi nima izvršilnega naslova.

13. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v predložene fotografije, v predloženi geodetski prikaz parcel in v izvršilni naslov ter ugotovilo, da je z javne poti dostop do nepremičnine parc. št. 3 k.o. X, na kateri ima upnica služnost, možen le preko parcele 4 k.o. X, ki pa s služnostjo sicer ni obremenjena. Kot nesporno je bilo ugotovljeno, da sta dolžnika nepremičnino parc. št. 4 k.o. X kasneje odkupila od Občine A. Dolžnika sta zaslišana na naroku vztrajala pri svojih ugovornih navedbah, da spornih robnikov nista postavila na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, temveč na kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4 k.o. X. Upnica je sicer najprej vztrajala pri navedbah, da so robniki postavljeni na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, vendar pa je po s strani sodišča in pooblaščenke dolžnikov postavljenih dodatnih vprašanjih izpovedala, da se sporni robniki nahajajo na kasneje dokupljeni parceli št. 4 k.o. X. Iz prepisa zvočnega posnetka naroka namreč izhaja, da je na vprašanje sodnice, ali je robnik postavljen nekje na meji med javno potjo in zasebno parcelo, upnica odgovorila „Je tam vmes, ampak ker je on dokupil to parcelo, ima, je zdaj zaradi tega se odločil in tam postavil robnik.“. Na dodatno vprašanje sodišča, katero parcelo sta dolžnika odkupila, je upnica odgovorila, da tisto, kjer je robnik, na izrecno vprašanje pooblaščenke dolžnikov, če je robnik postavljen na kasneje kupljeni parceli, pa je upnica odgovorila „Tako.“.

14. Iz navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da upnica ni uspela izkazati, da so sporni robniki postavljeni na služeči nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, temveč je nasprotno iz dokazov in iz navedb strank zaključiti, da se nahajajo na s strani dolžnikov kasneje kupljeni nepremičnini parc. št. 4 k.o. X. Tudi če morda upničina pot do njene nepremičnine poteka po parceli parc. št. 4 k.o. X in jo s strani dolžnikov postavljeni robniki pri uporabi te poti ovirajo, ni mogoče prezreti dejstva, da nepremičnina parc. št. 4 k.o. X ni obremenjena s služnostjo in se nanjo zamudna sodba Okrajnega sodišča v Sevnici P 32/2019 z dne 1. 10. 2019 , na podlagi katere je upnica zahtevala predmetno izvršbo, ne nanaša. Posledično je pritrditi sodišču prve stopnje, da ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete upnica glede nepremičnine parc. št. 4 k.o. X nima izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko dosegla odstranitev spornih robnikov, medtem ko postavitve robnikov na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X, za katero izvršilni naslov ima, po že pojasnjenem upnica ni dokazala.

15. Ker je upnica na naroku pritrdila navedbam dolžnikov, da so robniki postavljeni na dokupljeni nepremičnini parc. št. 4 k.o. X (in torej ne na nepremičnini parc. št. 3 k.o. X), je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo s strani dolžnikov podan dokazni predlog z izvedencem geodetske stroke, ki bi ugotavljal, na kateri parceli se nahajajo sporni robniki. Glede na določbo prvega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ namreč priznanih dejstev ni treba dokazovati. Dodati je še, da je tudi sicer morebitne kršitve določb postopka (kamor v okviru 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodi tudi neizvedba dokaza) treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče (prim. prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v konkretnem primeru je bilo to že na naroku dne 17. 4. 2023. Takrat je bilo namreč znano, da sodišče tega dokaza ne bo izvajalo, saj je zadevo zaključilo in pojasnilo, da sklep izide pisno, upnica, ki je bila na naroku prisotna, pa morebitne kršitve ni takoj uveljavljala. Višje sodišče glede na upničine pritožbene navedbe v zvezi s tem še pojasnjuje, da sta dokazni predlog s postavitvijo izvedenca geodetske stroke tudi sicer podala le dolžnika, upnica, ki takega dokaznega predloga ni podala, pa se na dokazne predloge nasprotne stranke ne more zanašati in posledično neizvedbe takega dokaza niti ne more uveljavljati v okviru zatrjevanih kršitev določb postopka.1 Upnica je namreč samostojna stranka postopka, ki na podlagi prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ samostojno nosi dokazno breme za svoje trditve in je torej v njeni dispoziciji, katere lastne dokaze bo v tem okviru predlagala.2

16. Po vsem pojasnjenem je torej sodišče prve stopnje ugovoru dolžnikov pravilno ugodilo, posledično pa je v II. točki izreka sklepa pravilno sklenilo tudi, da je upnica dolžnikoma dolžna povrniti njune stroške ugovornega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Konkretnih pritožbenih razlogov upnica ob tem ne navaja, ob uradnem preizkusu pa višje sodišče ugotavlja, da je po višini stroške dolžnikov sodišče delno odmerilo napačno oziroma v previsokem znesku. Po stroškovniku z dne 1. 9. 2022 (za ugovor zoper sklep o izvršbi) je namreč dolžnikoma priznalo tudi nagrado za konferenco s stranko in nagrado za pregled listin in študij zadeve, po stroškovniku z dne 1. 12. 2022 (za pritožbo zoper prvi sklep o ugovoru z dne 16. 11. 20223) pa tudi nagrado za pregled spisa, pri čemer gre za opravila, ki so nujno in neločljivo povezana s sestavo ugovora oziroma pritožbe in zato tudi zajeta v nagradi za ta opravila in jih dolžnikoma glede na ustaljeno sodno prakso ni mogoče priznati ločeno.4

17. Po stroškovniku z dne 1. 9. 2022 tako stroški, ki jih je upnica dolžna povrniti dolžnikoma, zajemajo 200 točk za sestavo ugovora (7. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), zvišanje za 10% za zastopanje več strank po prvem odstavku 7. člena OT, 2% materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 55,00 EUR sodne takse, skupaj 189,64 EUR. Po stroškovniku z dne 1. 12. 2022 dolžnikoma pripada 50 točk za poizvedbe na pošti (9. točka tar. št. 31 OT), 200 točk za sestavo pritožbe (7. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19 OT), zvišanje za 10% za zastopanje več strank po prvem odstavku 7. člena OT, 2% materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT in 125,00 EUR sodne takse, skupaj 290,24 EUR. Po stroškovniku z dne 17. 4. 2023 pa je upnica dolžnikoma dolžna povrniti stroške in nagrado v višini 200 točk za zastopanje na naroku (10. točka tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 21 OT), 200 točk za odsotnost iz pisarne (četrti odstavek 6. člena OT), zvišanje za 10% za zastopanje več strank po prvem odstavku 7. člena OT, 2 % materialne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT ter 60,20 EUR kilometrine B. - A. - B. (140 km x 0,43 EUR), skupaj 317,24 EUR. Skupaj stroški dolžnikov, ki jima jih je dolžna povrniti upnica, tako znašajo 797,12 EUR oziroma za 122,40 EUR manj, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje.

18. Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbi upnice delno ugodilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka delno spremenilo tako, da je stroške, ki jih je upnica dolžna povrniti dolžnikoma, znižalo za 122,40 EUR (na 797,12 EUR) (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanih I. točki izreka ter v nespremenjenem delu II. točke izreka (glede upničine obveznosti povrnitve stroškov v višini 797,12 EUR) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

19. Upničin delni uspeh s pritožbo se nanaša le na del stranske terjatve iz naslova stroškov, zato upnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z odgovorom nista pripomogla k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSL Sodba II Cpg 657/2017 z dne 29. 8. 2017, VSL sodba II Cp 3655/2011 z dne 4. 7. 2012, VSL sodba I Cp 2121/2016 z dne 10. 11. 2016. 2 Prim. VSL sodba I Cp 230/2009 z dne 1. 4. 2009. 3 S katerim je bil ugovor zavržen kot prepozen, odločitev pa je bila razveljavljena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 146/2023 in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. 4 Prim. VSL Sklep I Cp 698/2022 z dne 12. 5. 2022, VDSS Sklep Psp 328/2018 z dne 9. 10. 2018, VSL Sklep I Cp 570/2019 z dne 12. 6. 2019...