Jedro

Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1.

Izrek

Ob reševanju storilčeve pritožbe se izpodbijana sodba razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v hitrem postopku o prekršku storilčevo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) z dne 8. 6. 2020 zoper plačilni nalog (PN) Uprave uniformirane policije, Specializirane enote za nadzor prometa, opr. št. ... z dne 8. 6. 20202 zavrnilo in posledično storilcu naložilo v plačilo še sodno takso.

2. Taki odločitvi storilec nasprotuje s pravočasno vloženo pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, kršitev materialnih določb zakona, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja (ta pritožbeni razlog je nedopusten!), pritožuje pa se tudi zaradi višine globe in odločitve o kazenskih točkah ter zaradi stroškov postopka ter predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Izpodbijano sodbo je bilo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti (8. točka prvega odstavka člena 155 ZP-1).

4. Z izpodbijano sodbo je v hitrem postopku o prekršku sodišče prve stopnje izhajalo iz določbe prvega odstavka člena 8 ZPrCP, v katerem je opredeljena odgovornost lastnika vozila, ki določa, da v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se za prekršek kaznuje lastnik, oziroma uporabnik vozila, razen, če dokaže, oziroma, če sodišču vzbudi razumen dvom, da očitanega prekrška ni storil. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 dopolnilo dokazni postopek po določilih o rednem postopku in v dopolnjenem dokaznem postopku zaslišalo storilca ter priči A. R. in P. L., vpogledalo pa je tudi predložene listinske dokaze ter nato zaključilo, da storilcu ni uspelo vzbuditi razumnega dvoma, da 4. 6. 2020 ob 16.50 uri po avtocesti A1, v odseku 38, pri km 7500, izven naselja D., ni vozil svojega osebnega avtomobila znamke BMW, tip 740, reg. št. SG DV-755 s hitrostjo 150 km/h, oziroma z upoštevanjem varnostne razlike -8 km/h, s hitrostjo 142 km/h, kar pomeni, da je dovoljeno hitrost na avtocesti prekoračil za najmanj 42 km/h. Ugotovilo je, da je bilo materialno pravo v hitrem prekrškovnem postopku pravilno uporabljeno in ker je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo enako dejansko stanje glede očitanega prekrška kot prekrškovni organ, je v skladu s šestim odstavkom člena 65 ZP-1 storilčevo ZSV zavrnilo.

5. Pritožbeno sodišče je najprej opravilo uradni preizkus izpodbijane sodbe (člen 159 ZP-1) in pri tem ugotovilo, da se je sodišču prve stopnje pri razsoji v tej prekrškovni zadevi pripetila bistvena kršitev iz določb 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1, ki ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe na podlagi zakonskega pooblastila iz določbe petega odstavka člena 163 ZP-1. Natančno branje izpodbijane sodbe pokaže, da je sodišče v izpodbijano sodbo povzelo zagovor storilca, vsebino izvedenih dokazov, ki jih je tudi sicer natančno ocenilo, povsem pa so v izpodbijani sodbi izostali razlogi o storilčevi krivdi, kar je bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1. 6. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek brez, da bi se spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti storilčevih navedb v vloženi pritožbi zoper izpodbijano sodbo.

7. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče po potrebi dopolniti doslej izveden dokazni postopek in znova odločiti o utemeljenosti storilčeve ZSV z dne 8. 6. 2020 o tem, ali je storilec v kritičnem času bil voznik lastnega osebnega vozila, ki je bilo zaznano v cestnem prometu in s katerim je bila prekoračena hitrost za najmanj 42 km/h na navedeni relaciji, pri čemer pa bo moralo za morebitno storilčevo odgovornost navesti jasne in prepričljive razloge, česar doslej ni storilo.