4.12.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa pobude Elizabete Ortner - Born, ki jo zastopa dr. Mirko Silvo Tischler, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 4. decembra 1997

s k l e n i l o :

1.Postopek za oceno ustavnosti določbe 1. in 4. alinee prvega odstavka 1. člena Zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja (Uradni list RS, št. 74/95) se ustavi.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti določb 2. in 3. alinee prvega odstavka 1. člena, tretjega in četrtega odstavka 1. člena istega zakona ter določb 262., 263., 264. 266. in 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica je dne 7.11.1996 vložila pobudo za oceno Zakona o začasnem delnem zadržanju vračanja premoženja (v nadaljevanju: ZZDZVP) in 16. poglavja Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Meni, da je bilo s sprejemom izpodbijanega zakona kršeno načelo zaupanja v pravo in načelo varstva pridobljenih pravic, ker državljanom jemlje pravice, ki so jih že pridobili na podlagi veljavnega zakona. Kršeno naj bi bilo tudi načelo prepovedi retroaktivne veljave zakona iz 155. člena Ustave, ker se nanaša na pravna razmerja, ki so bila že rešena ali so v postopku reševanja. Meni, da ni mogoč poseg v odločbe, ki so bile izdane na podlagi 63. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Roki za izpodbijanje dokončnih in pravnomočnih odločb, ki jih določa ZUP v posebnem 16. poglavju, so v večini primerov že potekli in izpodbijani zakon ni uresničljiv. Pobudnica postavlja tudi vprašanje, ali so določbe ZUP, ki omogočajo poseg v pravnomočne odločbe, sploh v skladu z Ustavo. Meni, da temelji ZUP na zastarelih pojmovanjih in ne upošteva v zadostni meri načela pridobljenih pravic. Zato predlaga, da Ustavno sodišče preizkusi tudi ustavnost določb16. poglavja ZUP - posebni primeri odprave, razveljavitve in spremembe odločbe.

2.V dopolnitvi pobude z dne 13.11.1996 pobudnica navaja, da je bilo z odločbo občine Tržič z dne 16.11.1992 ugotovljeno, da je bil njen oče dr. Karol Born od 28.8.1945 do smrti dne 27.11.1957 jugoslovanski državljan. Na podlagi državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne demokratične Avstrije iz leta 1955 njen oče ni mogel zahtevati odškodnine, ker je pridobil avstrijsko državljanstvo šele 25.7.1952. Pobudnica kot dokaz, da njen oče ni dobil odškodnine za zaplenjeno premoženje od avstrijskih oblasti, prilaga dopis Zveznega sekretariata za finance - Urada za zaščito jugoslovanskega premoženja v tujini v Beogradu z dne 4.11.1970, naslovljeno avstrijskemu zveznemu finančnemu ministrstvu, iz katerega je razvidno, da v času odvzema njegovega premoženja dr. Karol Born ni bil avstrijski državljan. Pobudnica v dopolnitvi pobude ponovno poudarja, da je celotni izpodbijani zakon nejasen in neopredeljen in je zato v nasprotju z načeli pravne države iz 2. člena Ustave ter predlaga njegovo razveljavitev v celoti.

3.Ker pooblaščenec pobudi ni priložil pooblastila za zastopanje oziroma ga ni naknadno priložil, kot je to navedel v pobudi, ga je Ustavno sodišče pozvalo z dopisom z dne 15.1.1997, da v petnajstih dneh predloži pooblastilo, sicer bo vloženo pobudo zavrglo. Hkrati ga je tudi pozvalo, da dopolni pobudo v tem smislu, da utemelji pobudničin pravni interes za izpodbijanje posameznih določb ZZDZP in ZUP.

4.Dne 25.2.1997 je pooblaščenec dopolnil pobudo in predložil pooblastilo za zastopanje. Navaja, da s svojo pobudo izpodbija vse štiri alinee prvega odstavka 1. člena in tudi tretji in četrti odstavek ZZDZVP ter določbe 262., 163., 264. 266. in 267. člena ZUP. V zvezi s pravnim interesom za izpodbijanje posameznih določb pojasnjuje, da je pobudnica pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo po svojem pokojnem očetu, katerega pa v postopku štejejo za Nemca, čeprav je bil židovskega porekla, in jo napotujejo na uveljavljanje odškodnine, ki je ne more dobiti ne od Avstrije in ne od ZRN. Četrta alinea prvega odstavka 1. člena izpodbijanega zakona pomeni poseg v že pridobljeno pravico, možnost izpodbijanja pravnomočnih odločb pa kršitev 2. člen Ustave. Meni, da ima za izpodbijanje določb ZUP pravni interes, ker bi se izpodbijana izredna pravna sredstva lahko uporabila tudi zoper upravno odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da je bil njen oče jugoslovanski državljan.

B.

5.Iz pobude in priloženih dokazil je razvidno, da so pobudnica Elizabeta Otner - Born in njeni sestri Maria Peić in Renata Schlosser vložile zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, predvsem večjih površin gozdov v k.o. Podljubelj in Lom pod Storžičem, ki so bile zaplenjene pokojnemu dr. Karlu Bornu. Na zahtevo Oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti takratne občine Tržič je Oddelek za obrambne in notranje zadeve občine Tržič izdal odločbo št. 201-52/92 z dne 16.11.1992, da se je Karol Born po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1-I/91) štel za državljana LR Slovenije in jugoslovanskega državljana, in sicer od 28.8.1945 do smrti 27.11.1957. Nadalje je iz dokazil razvidno, da je Oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti takratne občine Tržič z odločbo št. 321-56/92 z dne 30.9.1994 zavrnil vloženo zahtevo za denacionalizacijo na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji iz razloga, da je upravičenec imel pravico zahtevati odškodnino kot pripadnik židovskega naroda od ZRN. To odločbo je na pritožbo vlagateljic zahteve za denacionalizacijo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z odločbo št. 464-06-365/94 z dne 10.7.1995 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Iz navedenega izhaja, da je bilo vračanje zaplenjenega premoženja, katerega vrnitev pobudnica zahteva, začasno zadržano na podlagi 1. in 4. alinee prvega odstavka 1. člena izpodbijanega zakona in je zato pobudnica imela pravni interes za izpodbijanje le navedenih določb izpodbijanega zakona.

6.Ustavno sodišče je na pobudo osmih pobudnikov z odločbo št. U-I-107/96 z dne 5.12.1996 (Uradni list RS, št. 1/97; OdlUS V, 174) že odločilo o ustavnosti določbe 1. in 4. alinee prvega odstavka 1. člena izpodbijanega zakona. Ustavno sodišče takrat ni moglo odločiti tudi o obravnavani pobudi, čeprav je bila vložena pred navedeno odločitvijo, ker pooblaščenec ni pravočasno izkazal pooblastila za zastopanje pobudnice. Navedene določbe izpodbijanega zakona so na podlagi citirane odločbe in sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-107/96 z dne 4.7.1997 (Uradni list RS, št. 41/97) dne 31. julija 1997 tudi prenehale veljati.

7.Ker je o ustavnosti določb izpodbijanega zakona, glede katerih je pobudnica ob vložitvi pobude imela pravni interes za oceno njihove ustavnosti, že odločilo, določbe pa so tudi prenehale veljati, je Ustavno sodišče postopek ustavilo.

8.Ustavno sodišče je pobudo za oceno drugih določb izpodbijanega zakona in določb ZUP, navedenih v 2. točki izreka tega sklepa, zavrglo. Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko vloži pobudo vsakdo, ki izkaže, da predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma položaj. Če se pobudnik v pobudi sklicuje na dejstvo, da bi se izpodbijani predpis lahko v prihodnosti uporabil zoper njega, še ne pomeni, da predpis neposredno posega v pobudnikov pravni položaj. Zato Ustavno sodišče pobudnici ne more priznati pravnega interesa za izpodbijanje drugih določb izpodbijanega zakona in določb ZUP in je njeno pobudo v tem delu zavrglo. Kolikor bodo v njeni denacionalizacijski zadevi uporabljena pravna sredstva za odpravo, razveljavitev ali spremembo upravnih odločb, bo imela pobudnica takrat tudi neposredni pravni interes za njihovo izpodbijanje.

C.

9.Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 6. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm