Jedro

Razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do odločitve o reviziji v zadevi II Ips 41/2022, vloženi po sklepu o dopustitvi revizije II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022. Svojo odločitev je oprlo na določbo četrtega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ta prekinitev postopka pogojuje s podajo predloga vrhovnemu sodišču za izdajo svetovalnega mnenja. Po razlogovanju prvega sodišča je procesni položaj v obravnavani zadevi, upoštevaje vse okoliščine primera in namen določb o prekinitvi postopka, mogoče uvrstiti v okvir te procesne določbe.

2. Tožena stranka odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej izpostavlja neizpolnjenost pogojev za prekinitev postopka, opredeljenih v 206. členu ZPP. Ekstenzivna razlaga četrtega odstavka 206. člena ZPP je nedopustna. Določilo je jasno; razlaga jezikovno nedvoumnih oz. jasnih besedil pa ni dopustna. Prekinitev je v nasprotju z ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave RS in v nasprotju s pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče ne bi smelo razširjati pravila, ki je že samo po sebi izjema glede na splošnejše pravilo. Bistveno je, da sodišče prve stopnje vrhovnemu sodišču izdaje svetovalnega mnenja ni predlagalo.

Pritožnica poudarja, da vzročna zveza med morebitno zakonitostjo odločbe o izrednih ukrepih in škodo, ki jo je zaradi izrednih ukrepov utrpela tožeča stranka, ne obstaja. Nobeno pravno sredstvo, ki bi ga vložila zoper odločbo o izrednih ukrepih, ne bi preprečilo izbrisa podrejenih obveznic X. V tem postopku vprašanje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih za odločitev o tožbenem zahtevku nima nobenega pomena. Tudi če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, bi izredni ukrep s prenehanjem obveznic X ostal v veljavi in se v razmerju med tožečo stranko in njo ne bi ničesar spremenilo.

Sodišče je ravnalo v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti pravdnega postopka. Tožba je bila vložena leta 2016, nanaša pa se na javno ponudbo za vpis obveznic X, ki je potekala v letu 2010. V določeni meri je odločitev o zahtevku odvisna tudi od izpovedi njenih tedanjih zaposlenih, ki so vpisovali obveznice. Dokumentacija o nakupu obveznic je v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov že presegla čas hrambe, zato je priprava njene obrambe otežena.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožeči stranki naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi četrtega odstavka 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka v primerih neenotne sodne prakse višjih sodišč in odsotnosti sodne prakse vrhovnega sodišča. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o prekinitvi postopka oprlo na citirano določbo, vendar pa vrhovnemu sodišču izdaje svetovalnega mnenja ni predlagalo. Določbo četrtega odstavka 206. člena ZPP je razlagalo široko. Izpostavilo je veliko številko pravd, katerih predmet so odškodninski zahtevki lastnikov podrejenih obveznic, naperjeni zoper poslovne banke. Ker je v večini pravd sporno isto pravno vprašanje, ki je predmet presoje vrhovnega sodišča v revizijski zadevi II Ips 41/2022, bo mogoče stališče vrhovnega sodišča uporabiti (tudi) v tej in vseh ostalih odprtih zadevah. Zato je po presoji sodišča prve stopnje, ob smiselni uporabi četrtega odstavka 206. člena ZPP, podan razlog za prekinitev postopka.

6. Pritožbeno sodišče je o vprašanju utemeljenosti prekinitve postopka zaradi revizije, vložene v podobni zadevi kot je obravnavana, že odločalo. Naklonjenost široki razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP je izraženo v zadevah VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022, v katerih je pritožbeno sodišče potrdilo odločitve o prekinitvi postopka do odločitve vrhovnega sodišča o reviziji. Nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022. 7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da razlogi za ekstenzivno razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP niso podani. Ta (procesna) določba je jasna; sodišče bi lahko prekinilo postopek le v primeru, če bi vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja. Tega pa ni storilo, zato pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni.

8. Pritožba utemeljeno opozarja tudi na pravico do sojenja v razumnem roku. Odločanje vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 je časovno odmaknjeno, prav tako je negotovo, ali bo odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih1. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla. Tožeča stranka na toženo ne naslavlja le očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge, s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane očitke.2 Med drugim zatrjuje, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. Zato tožena stranka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti.3

9. Vse navedeno narekuje zaključek o utemeljenosti pritožbe ter razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo vprašanje vpliva (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije na odškodninsko odgovornost pritožnice lahko sámo presodilo.

10. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP, tretji odstavek 165. člena istega zakona).

1 Po sklepu II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 je bila dopuščena revizija glede pravnih vprašanj:- ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke kot izdajateljice podrejene obveznice, in - v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke. 2 Nepravilno sestavljen in zavezujoč prospekt za prodajo podrejenih obveznic. 3 Tožba, vložena leta 2016, se nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic X iz leta 2010.