Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločitev v tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je bila toženka dolžna tožnico v letu 2021, potem ko je bila tožnica s 1. 9. 2021 premeščena na (višje) delovno mesto sekretar, ponovno oceniti in ji na podlagi napredovanja določiti višji plačni razred. Tožnica je namreč s premestitvijo na delovno mesto sekretarja pridobila možnost napredovanja v višji plačni razred, pred premestitvijo pa je na prejšnjem delovnem mestu podsekretarja že dosegla vsa predvidena napredovanja v plačni razred.
Uredba o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 121/21), ki se je pričela uporabljati 7. 8. 2021, je spremenila 5. člen Uredbe tako, da se po uveljavitvi spremembe postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev napredovanja izvede vsako leto do 15. novembra za vse javne uslužbence, namesto do tedaj veljavne ureditve, po kateri je bil postopek preverjanja vsako leto izveden do 15. marca. Sprememba Uredbe je v prehodni določbi prvega odstavka 5. člena določila, da se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v letu 2021, ki je bil izveden na podlagi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08, 91/08, 113/09 in 22/19), za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. aprila 2018 do vključno 1. decembra 2018, izvede ponovno ob upoštevanju spremenjenih 5., 7. in 8. člena Uredbe. Z nobeno razlagalno metodo ni mogoče zaključiti, da sprememba Uredbe daje podlago za ponovno preverjanje izpolnjevanja tožničinih pogojev za napredovanje v letu 2021, torej potem, ko je bila tožnica premeščena na delovno mesto sekretar. Uredba namreč jasno določa, da se preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v letu 2021 ponovno izvedele le za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. 4. 2018 do vključno 1. 12. 2018. Tožnica ni trdila, da bi sodila v to skupino javnih uslužbencev, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da se je prvo napredovalno obdobje za tožnico izteklo že 1. 4. 2019 (torej se je triletno obdobje začelo že v letu 2016), tudi ob naslednjih preverjanjih izpolnjevanja pogojev, in sicer do 15. 3. 2020 oziroma 15. 3. 2021, pa ni mogla napredovati v višji plačni razred, saj je že dosegla najvišji plačni razred delovnega mesta, ki ga je takrat zasedala. Bistveno je tudi, da je toženka v letu 2021, to 15. marca, že izvedla preverbo izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točka I in II izreka) spremeni tako, da se glasi:
"I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
"1. Sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 26. 1. 2022 v zvezi s sklepom tožene stranke št. ... z dne 22. 12. 2021 se kot nezakonit razveljavi.
2. Toženi stranki se naloži, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe
- izvede preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje tožeče stranke v višji plačni razred na dan 15. 11. 2021;
- tožeči stranki izda obvestilo o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja in o plačnem razredu osnovne plače od 1. 12. 2021 dalje;
- tožeči stranki izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi."
II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbe v višini 229,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 26. 1. 2022 v zvezi s sklepom toženke št. ... z dne 22. 12. 2021 kot nezakonit razveljavi (točka I izreka). Toženki je naložilo, da v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe izvede preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje tožnice v višji plačni razred na dan 15. 11. 2021, tožnici izda obvestilo o napredovanju, o številu plačnih razredov napredovanja, o plačnem razredu osnovne plače od 1. 12. 2021 dalje in ji izroči pisni predlog aneksa k pogodbi o zaposlitvi (točka II izreka). Tožbeni zahtevek je zavrnilo v delu, da se tožnici izda obvestilo o 54. plačnem razredu osnovne plače od 1. 12. 2021 dalje (točka III izreka). Odločilo je, da toženka sama krije svoje stroške postopka (točka IV izreka).
2. Zoper točki I in II izreka se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podredno, da jo razveljavi in v tem obsegu vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je prehodna določba 4. člena Uredbe o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 121/21) jasna in ne dopušča razlage, da se lahko uporabi tudi za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje pričelo teči pred 2. aprilom 2018. Sprememba Uredbe, ki spreminja datum preverjanja izpolnjevanja pogojev s 15. marca na 15. november, je pričela veljati 7. 8. 2021, kar pomeni, da so organi v skladu z do tedaj veljavno Uredbo o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08 do 22/19), do 15. marca 2021 že preverjali izpolnjevanje pogojev za napredovanje. Ponovno so jih moral preveriti v letu 2021 le za tisto kategorijo javnih uslužbencev, ki jo prehodna določba izrecno določa, torej tiste, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. aprila 2018 do vključno 1. decembra 2018. Izpostavljanje posamezne kategorije javnih uslužbencev ne bi imelo nobenega smisla, če bi se prehodna določba nanašala na vse javne uslužbence. Glede na to, da so bili postopki preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev v letu 2021 že izvedeni, se v položaj javnih uslužbencev, ki so napredovali v višji plačni razred s 1. aprilom 2021, s spremembo Uredbe ni poseglo. Ključno je, da se je skladno s prvim odstavkom 4. člena spremembe Uredbe postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v letu 2021, ki je bil izveden na podlagi Uredbe, ponovno izvedel (le) za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. aprila 2018 do vključno 1. decembra 2018, ne pa tudi za vse ostale javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči prej ali kasneje. V. 5. točki Vladnega gradiva predloga spremembe Uredbe o spremembi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede z dne 14. 7. 2021 je pojasnjeno, da je predlog spremembe pripravljen upoštevaje dne 10. 5. 2021 podpisan Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 74/2021) med Vlado Republike Slovenije in Policijskim sindikatom Slovenije. V III. točki navedenega sporazuma se je Vlada RS zavezala, da bo v 45 dneh od podpisa tega sporazuma novelirala uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, v okviru veljavnega sistema plač v javnem sektorju tako, da se od vključno leta 2021 postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za javne uslužbence plačne podskupine C3 izvede vsako leto na dan 15. novembra. Javni uslužbenci plačne podskupine C3 v višji plačni razred napredujejo in pridobijo pravico do plače s 1. decembrom leta, v katerem so izpolnili pogoje za napredovanje v višji plačni razred (prvi odstavek 5. točke vladnega gradiva). Namen spremembe Uredbe ni bil, da se ponovno izvede postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za vse javne uslužbence. Realizacija Sporazuma se je nanašala na okoliščino, da so bili policisti s 1. 7. 2018 premeščeni na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kar je pomenilo realizacijo Stavkovnega sporazuma iz leta 2016 (Ur. l. RS, št. 40/2016). V skladu z II. točko Sporazuma so se s 1. 1. 2018 oziroma najkasneje do 30. 6. 2018 vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katere se zahteva poklic policista, sistemizirala v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu. Ker zasedba delovnega mesta v višjem tarifnem razredu prekine napredovalno obdobje oziroma to prične ponovno teči (drugi odstavek 8. člena Uredbe), je policistom pričelo napredovalno obdobje ponovno teči s 1. 7. 2018 in v letu 2011 s 1. 4. 2021 niso napredovali, ker še niso potekla 3 leta od premestitve. Sodišče prve stopnje spregleda dejstvo, da se je tožnici nazadnje preverjalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje s 1. 4. 2021, v višji plačni razred pa ni mogla napredovati, ker je na delovnem mestu podsekretar že dosegla najvišji plačni razred tega delovnega mesta. Tožnici se je možnost napredovanja v višji plačni razred odprla zgolj zaradi premestitve na drugo delovno mesto ravno v letu 2021 po spremembi Uredbe, ki je začela veljati 7. 8. 2021. Priglaša stroške pritožbe.
3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, glede odločilnih dejstev je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, sprejelo pa je materialnopravno zmotno odločitev. Skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pa v nadaljevanju presoja le pritožbene navedbe, ki so za odločitev bistvene.
6. Tožnica je bila do 31. 8. 2021 razporejena na delovno mesto podsekretar, na njem pa je bilo mogoče doseči največ 52. plačni razred, ki ga je tožnica po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegla z dnem 1. 1. 2019. Prvo napredovalno obdobje se je zanjo izteklo 1. 4. 2019, vendar napredovanje v plačni razred ni bilo več mogoče, prav tako ne ob naslednjih preverjanjih izpolnjevanja pogojev, in sicer do 15. 3. 2020 oziroma 15. 3. 2021. S 1. 9. 2021 je bila tožnica razporejena na delovno mesto sekretar, na njem pa je mogoče napredovati do 55. plačnega razreda. Toženka v letu 2021, po premestitvi tožnice, ni izvedla ponovnega preverjanja pogojev za napredovanje tožnice.
7. Tožnici je bil 22. 12. 2021 izdan sklep, s katerim je toženka tožničino zahtevo za varstvo pravic z dne 14. 12. 2021 zavrnila kot neutemeljeno. V zahtevi je predlagala, da se zanjo izvede preverjanje izpolnjevanja pogojev za napredovanje v višji plačni razred, skladno s 5. členom Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba; Ur. l. RS, št. 51/08 in nasl.). Tožničina pritožba zoper sklep je bila zavrnjena s sklepom Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS z dne 26. 1. 2022.
8. Za odločitev v tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je bila toženka dolžna tožnico v letu 2021, potem ko je bila tožnica s 1. 9. 2021 premeščena na (višje) delovno mesto sekretar, ponovno oceniti in ji na podlagi napredovanja določiti višji plačni razred. Tožnica je namreč s premestitvijo na delovno mesto sekretarja pridobila možnost napredovanja v višji plačni razred, pred premestitvijo pa je na prejšnjem delovnem mestu podsekretarja že dosegla vsa predvidena napredovanja v plačni razred.
9.Uredba o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 121/21), ki se je pričela uporabljati 7. 8. 2021, je spremenila 5. člen Uredbe tako, da se po uveljavitvi spremembe postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev napredovanja izvede vsako leto do 15. novembra za vse javne uslužbence, namesto do tedaj veljavne ureditve, po kateri je bil postopek preverjanja vsako leto izveden do 15. marca. Sprememba Uredbe je v prehodni določbi prvega odstavka 5. člena določila, da se postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v letu 2021, ki je bil izveden na podlagi Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08, 91/08, 113/09 in 22/19), za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. aprila 2018 do vključno 1. decembra 2018, izvede ponovno ob upoštevanju spremenjenih 5., 7. in 8. člena Uredbe.
10.Z nobeno razlagalno metodo ni mogoče zaključiti, da sprememba Uredbe daje podlago za ponovno preverjanje izpolnjevanja tožničinih pogojev za napredovanje v letu 2021, torej potem, ko je bila tožnica premeščena na delovno mesto sekretar. Uredba namreč jasno določa, da se preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje v letu 2021 ponovno izvedele le za javne uslužbence, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči v letu 2018 od vključno 2. 4. 2018 do vključno 1. 12. 2018. Tožnica ni trdila, da bi sodila v to skupino javnih uslužbencev, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da se je prvo napredovalno obdobje za tožnico izteklo že 1. 4. 2019 (torej se je triletno obdobje začelo že v letu 2016), tudi ob naslednjih preverjanjih izpolnjevanja pogojev, in sicer do 15. 3. 2020 oziroma 15. 3. 2021, pa ni mogla napredovati v višji plačni razred, saj je že dosegla najvišji plačni razred delovnega mesta, ki ga je takrat zasedala. Bistveno je tudi, da je toženka v letu 2021, to 15. marca, že izvedla preverbo izpolnjevanja pogojev za napredovanje.
11.Pritožba utemeljeno navaja, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je upoštevaje namen spremembe Uredbe in načela enakosti Vlada RS (izvršilni organ) določila preverjanje izpolnjevanja pogojev tudi za napredovanje tistih javnih uslužbencev, ki jim je napredovalno obdobje začelo teči še pred 2. aprilom 2018, ker da naj bi v prehodni določbi posebej izpostavilo tiste javne uslužbence, ki pogoja napredovalnega obdobja do vključno 1. aprila 2021 niso izpolnili, in se jim bo z novo ureditvijo upoštevalo tudi časovno obdobje od 1. aprila do vključno 1. decembra. Pritožba utemeljeno izpostavlja, da iz vladnega gradiva k spremembi Uredbe izhaja, da je bil Predlog Uredbe o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede pripravljen upoštevaje dne 10. maja 2021 podpisan Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (Ur. l. RS, št. 74/2021) med Vlado Republike Slovenije in Policijskim sindikatom Slovenije, Vlada RS pa se je v III. točki navedenega sporazuma zavezala, da bo v 45 dneh od podpisa tega sporazuma novelirala uredbo, ki ureja napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede, v okviru veljavnega sistema plač v javnem sektorju tako, da se od vključno leta 2021 postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za javne uslužbence plačne podskupine C3 izvede vsako leto na dan 15. novembra. Javni uslužbenci plačne podskupine C3 v višji plačni razred napredujejo in pridobijo pravico do plače s 1. decembrom leta, v katerem so izpolnili pogoje za napredovanje v višji plačni razred. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da so bili policisti (plačna podskupina C3) s 1. 7. 2018 premeščeni na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, kar je pomenilo realizacijo Stavkovnega sporazuma iz leta 2016 (Ur. l. RS, št. 40/2016). Navedeni Stavkovni sporazum je v II. točki določil, da se s 1. 1. 2018, oziroma najkasneje do 30. 6. 2018, vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katere se zahteva poklic policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in da se s 1. 1. 2018, oziroma najkasneje do 30. 6. 2018, policiste iz tega odstavka premesti na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu.
12.Iz navedenega izhaja, da je sprememba Uredbe upoštevala dejstvo, da se je policiste v letu 2018 potem, ko je že teklo novo napredovalno obdobje (po 15. marcu), premestilo na delovna mesta v višjem tarifnem razredu, zato zaradi premestitve v 2018 ne bi mogli napredovati v letu 2021, če bi se upoštevalo preverjanje pogojev do 15. marca 2021, saj do takrat še ni poteklo triletno obdobje od zadnjega napredovanja. Zaradi premestitve, ki je bila dosežena na podlagi Stavkovnega sporazuma v letu 2016, bi bili torej prikrajšani za napredovanje, kar po stališču pritožbenega sodišča ni bil namen premestitve. Vlada je torej s spremembo Uredbe o napredovanju v plačne razrede javne uslužbence plačne podskupine C3 utemeljeno različno obravnavala s tem, ko jim je omogočila ponovno preverbo izpolnjevanja pogojev v letu 2021. Šlo je torej za razumen razlog za različno obravnavno teh javnih uslužbencev, ki izhaja iz narave stvari, in ki ni arbitraren, zato sklicevanje sodišča prve stopnje na načelo enakosti v okoliščinah konkretnega primera ni pravilno, še manj pa stališče, da je Vlada RS določila ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za vse javne uslužbence.
13.Ker napredovalno obdobje za tožnico ni pričelo teči v obdobju, ki ga določba 5. člen spremembe Uredbe, niti ni šlo za nedopustno različno obravnavno javnih uslužbencev, ki jim je napredovanje pričelo teči v letu 2018 od vključno 2. aprila 2018 do vključno 1. decembra 2018, ni pravne podlage za odločitev, da je toženka bila dolžna v letu 2012 ponovno preverjati pogoje za tožničino napredovanje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in ob pravilni uporabi materialnega prava izpodbijani del sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče izpostavlja, da tudi sicer ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki toženki kot delodajalcu odreja izvedbo preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje, izdajo obvestila o napredovanju in izročitev pisnega predloga aneksa pogodbe o zaposlitvi, saj sodišče takšne pristojnosti nima.
14.Toženka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožnica na podlagi 1. odstavka 154. člena ZPP, v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP, dolžna povrniti pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče je v skladu z Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nasl.) za pritožbo priznalo 375 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR in 2 % materialnih stroškov, znaša 229,50 EUR. Stroškov končnega poročila stranki ni priznalo, saj so ti stroški že zajeti v nagradi za pritožbo.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 350, 350/2, 358, 358-5, 360, 360/1, Zakon o organiziranosti in delu v policiji (2013) - ZODPol - člen 110, 110/2
Uredba o spremembah Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2021) - člen 5, 5/1 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) - člen 5, 7, 8
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.