4. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožba A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B, odvetnik v Z., na seji senata dne 4. julija 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 188/2000 z dne 8. 5. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 589/2000 z dne 20. 4. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.V ustavni pritožbi z dne 25. 4. 2000 in njeni dopolnitvi z dne 24. 5. 2000, pritožnik izpodbija sklep zunajobravnavnega senata o podaljšanju pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti in sklep višjega sodišča, s katerim je bila zavrnjena pritožnikova pritožba zoper sklep o podaljšanju pripora. V ustavni pritožbi zatrjuje kršitev določbe 20. člena Ustave in kršitev pravice iz 5. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). Pritožnik zatrjevane kršitve utemeljuje s tem, da sodišča svojih odločitev o podaljšanju pripora niso sprejela v skladu z ustavnimi in zakonskimi pogoji in v skladu s kriteriji, ki jih je postavilo Ustavno sodišče. Po mnenju pritožnika sodišča v izpodbijanih sklepih niso vsebinsko utemeljila in obrazložila, zakaj je odvzem prostosti v konkretnem primeru neogibno potreben za varnost ljudi, katere so tiste konkretne okoliščine, ki utemeljujejo nevarnost, da bo pritožnik ponovil istovrstno kaznivo dejanje in v čem obstaja nevarnost takšnega ravnanja za ljudi.

Pritožnik pojasnjuje, da vlaga ustavno pritožbo na podlagi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) in meni, da v primeru pripora te določbe ne gre razumeti tako, da mora biti predhodno pravnomočno končan kazenski postopek, saj je vprašanje presoje pripornih razlogov treba razumeti v smislu "habeas corpus", pri čemer Ustavno sodišče po mnenju pritožnika ne sme odreči presoje utemeljenosti pripora v vsakem posamičnem primeru. Zato meni, da so v tem primeru izčrpana vsa pravna sredstva.

Pritožnik predlaga, da Ustavno sodišče ugotovi, da so bile pritožniku z izpodbijanimi sklepi kršene njegove ustavne pravice in pripor zoper pritožnika odpravi.

3.Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloči o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

4.Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 72/98), ki je začel veljati 23. 1. 1999, je bilo spremenjeno besedilo 420. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 - v nadaljevanju: ZKP). Po četrtem odstavku navedene določbe ZKP je zoper pravnomočne odločbe o odreditvi in podaljšanju pripora med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan, izrecno dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.

5.Pritožnik v ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi ni izkazal, da bi zahtevo za varstvo zakonitosti sploh vložil. Ustavna pritožba je zato preuranjena in jo je bilo treba zavreči. V ustavni pritožbi pa pritožnik tudi ni predlagal predčasne obravnave po drugem odstavku 51. člena ZUstS.

6.Ker procesna predpostavka izčrpanosti pravnih sredstev ni podana, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in Milojka Modrijan.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk