Jedro

Z navedbo parcelne številke in naslova je mogoče natančno identificirati nepremičnino tudi v javno dostopnih evidencah.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim zamudnim sklepom sklenilo, da je toženec dolžan v roku osem dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje in nazaj namestiti ključavnico v vhodnih vratih v spodnjo etažo stanovanjske hiše, ki stoji na parceli številka 39/6, na naslovu A, ki je bila nameščena pred zamenjavo dne 10. 8. 2023 ali tožnici izročiti ključe nove ključavnice ter ji tako omogočiti vstop v spodnjo etažo navedene stanovanjske hiše (II. točka izreka izpodbijanega sklepa). Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožencu prepoveduje v bodoče z zamenjavo ključavnice ali podobnimi motitvenimi dejanji posegati v posest spodnje etaže stanovanjske hiše, ki stoji na parceli številka 39/6, na naslovu A in prostorov v spodnji etaži ter v posest vseh pritiklin in stvari, ki se nahajajo v spodnji etaži (III. točka izreka izpodbijanega sklepa) .

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec. Toženec v pritožbi izpostavlja, da je tožba nesklepčna. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 180. členu jasno določa vsebino tožbe. Tožba mora vsebovati določen zahtevek, dejstva, na katera tožnica opira zahtevek ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sam tožbeni zahtevek tožnice ne vsebuje ustrezne trditvene in dokazne podlage. Pritožba meni, da je tožbeni zahtevek nesklepčen, ker so navedbe v tožbi nezadostne in pomanjkljive, tožbeni zahtevek pa sploh ni določljiv. Tožnica ni identificirala nepremičnine za katero zahteva posestno varstvo in kje bi naj prišlo do motenja. Sodišče prve stopnje je kot zadostno opredelitev nepremičnine štelo naslov tožnice in navedbo parcelne številke 39/6, brez navedbe katastrske občine. Iz vpogleda v zemljiški kataster je razvidno, da je stavba na naslovu A, a postavljena na parcelni številki 39/6 in 39/19, in da je ID stavbe ... 74/1. Pritožba poudarja, da se od strank v postopku terja natančna in točna opredelitev tožbenega zahtevka. Po mnenju pritožbe je nepravilno postopanje sodišča prve stopnje, ki je samo sklepalo, da je kljub pomanjkljivi navedbi identifikatorjev nepremičnine tožbeni zahtevek zadostno opredeljen. Nepremičnina se namreč mora vedno identificirati z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Po prepričanju toženca niso bile izpolnjene predpostavke za izdajo zamudnega sklepa, kot jih zahteva 318. člen ZPP, ampak bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo zamudnega sklepa odpraviti nesklepčnost na način, da bi tožencu postavilo rok za odpravo nesklepčnosti, popravljeno tožbo pa bi ponovno vročilo tožencu v odgovor. Toženec je bil prepričan, da sodišče na podlagi nesklepčne tožbe ne bo izdalo zamudnega sklepa. Pritožba predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in zamudni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Toženec je priglasil stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ter 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu oziroma v delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Iz navedenih določb izhaja, da mora sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti preizkusiti ali so obstajale za izdajo zamudnega sklepa vse predpostavke iz prvega odstavka 318. člena ZPP, v skladu s 7. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

7.Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da v okviru uradnega preizkusa procesnih kršitev ni ugotovilo.

8.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, ker toženec, ki mu je bila tožba pravilno vročena, ni pravočasno odgovoril na tožbo, izdalo zamudni sklep, s katerim je, v II. in III. točki izreka, zahtevku tožnice ugodilo. Zoper navedeni sklep je toženec vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje katerega je sodišče prve stopnje, s sklepom z dne 27.11.2023, zavrnilo. Višje sodišče v Mariboru pa je, s sklepom z dne 9.4.2024, opr. št. I Cp 156/2024, sklep sodišča prve stopnje, o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, potrdilo.

9.Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje, ko je ugotovilo, da toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, pravilno, po določbi 318. člena v zvezi s 424. členom ZPP, izdalo izpodbijani zamudni sklep. Zamudni sklep temelji na neizpodbojni pravni domnevi (praesumptio iuris et de iure), da je dejanska tožbena podlaga resnična. Sodišče mora uporabiti še materialno pravo, to je preizkusiti, ali v materialnem pravu obstaja norma, ki za navedena dejstva (ki se zaradi priznanja štejejo za resnična) določa izrek takšne posledice, kot jih tožnica uveljavlja s tožbenim zahtevkom. V tem primeru sodišče tudi ne izvede dokaznega postopka, odpade pa tudi ugotavljanje dejanskega stanja. Kot podlaga zamudne sodbe se vzame dejansko stanje, kot izhaja iz same tožbe. Sodišče se, torej v tem postopku ne spušča v dokazno oceno predloženih dokazov, preizkusi le ali dejstva, na katera tožnica opira svoj zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi.

10.Neutemeljena so pritožbena zatrjevanja, da bi sodišče prve stopnje moralo, po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP, tožnici, s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti.

Ker utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani zamudni sklep. Stranke morajo v skladu z razpravnim načelom navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Trditveno in dokazno breme v pravdnem postopku je najpomembnejše procesno breme, ki ima neposreden vpliv na uspeh stranke v postopku. Tožnica mora, če želi v pravdi uspeti, navesti dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost njenega tožbenega zahtevka (sklepčnost tožbe) ter kot določa 212. člen ZPP, navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožnica je v tožbi navedla vsa dejstva iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in predlagala dokaze na katere je oprla zahtevek.

11.Bistvo pritožbenih zatrjevanj je, da zahtevek ni določljiv, ker tožnica ni identificirala nepremičnine za katero zahteva posestno varstvo, saj ni navedla katastrske občine parcele na kateri se nahaja nepremičnina. Po presoji sodišča druge stopnje je tožnica v zahtevku dovolj natančno določila nepremičnino na kateri zahteva posestno varstvo, s tem, ko je zahtevala, da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje in nazaj namestiti ključavnico v vhodnih vratih v spodnjo etažo stanovanjske hiše, ki stoji na parceli številka 39/6, na naslovu A. Navedeni opis nepremičnine zadostuje za identifikacijo nepremičnine na kateri se zahteva posestno varstvo. Izrek izpodbijanega sklepa je z navedeno označbo nepremičnine določen in izvršljiv. Z navedbo parcelne številke in naslova je mogoče natančno identificirati nepremičnino tudi v javno dostopnih evidencah. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da tožnica sicer ni v tožbi in zahtevku navedla katastrske občine parcele št. 39/6, vendar za nedvoumno identifikacijo zadošča poštni naslov stanovanjske hiše, katere del, torej spodnja etaža, je predmet posestnega varstva.

12.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13.Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Toženec s pritožbo ni uspel, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k rešitvi zadeve (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------------------------

1J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, komentar 318. člena.

2Tretji odstavek 318. člena ZPP določa:"Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne."

3Prvi odstavek 180. člena ZPP določa:"Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga (105. člen), in identifikacijske podatke strank iz 180.a člena tega zakona, pri čemer, če je tožena stranka fizična oseba, ni treba, da tožba vsebuje podatek iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena tega zakona. Ta podatek pridobi sodišče po uradni dolžnosti iz centralnega registra prebivalstva oziroma davčnega registra, če lahko toženo stranko nedvoumno identificira na podlagi drugih identifikacijskih podatkov iz prvega odstavka 180.a člena tega zakona, navedenih v tožbi. Če to ni mogoče, stranko pozove, da podatek iz 2. točke prvega odstavka 180.a člena tega zakona pridobi od upravljalca teh podatkov, če je to mogoče.)

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 318, 318/3, 424

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.