Jedro

Ni moč pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je zaradi spremenjenega drugega odstavka 276. člena ZKP, moč kot preiskovalna dejanja šteti dejanja policije, ki jih opravlja po 148. členu ZKP, in jih ocenjevati v smislu obstoja oziroma zadostnosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe. Policija preiskovalna dejanja lahko opravlja zgolj po odredbi sodnika ali državnega tožilca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovora obdolženčevih zagovornikov zavrneta kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz razloga po 5. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 278. člena ZKP zavrgel obtožnico zoper obdolženega A. A., zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka in tretjem odstavku 205. člena KZ-1. Na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP je prvostopenjski senat odločil, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebni izdatki obdolženca in njegovih zagovornikov obremenjujejo proračun. Ne iz izreka izpodbijanega sklepa, ne iz njegove obrazložitve ne izhaja ali je prvostopenjsko sodišče ugovoroma obdolženčevih zagovornikov ugodilo oziroma svojo odločitev sprejelo po uradni dolžnosti ob odločanju o ugovorih.

2. Zoper navedeni sklep je zaradi kršitve po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 373. člena ZKP, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbo vložila državna tožilka. Predlagala je, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne kot neutemeljen.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Zagovornik je na pritožbo odgovoril in pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne in potrdi sklep o zavrženju obtožnice.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritrditi je državni tožilki, da zbrani in k obtožbi priloženi podatki dajejo dovolj podlage za njeno vložitev (šesti odstavek 170. člena ZKP). Tudi po oceni pritožbenega sodišča zbrani podatki utemeljujejo sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, kar nobeden od ugovorov obdolženčevih zagovornikov ni uspel omajati. Po vsebini sta namreč oba ugovora ocena zbranih podatkov, kar bo predmet dokaznega postopka in ocene razpravljajočega senata po končanem dokaznem postopku. Slednje se nanaša na očitke, da posnetki nadzornih kamer niso ustrezni, da na njih ni osebe, ki bi po opisu ustrezala obdolžencu oziroma sostorilcu, da so obdolžencu zasežena oblačila v presplošni rabi, da bi imela lastnost individualne pripisljivosti, da ni opisana in dokazovana elektronska naprava, s katero naj bi se obravnavano kaznivo dejanje izvršilo in da je bil obdolženi še vedno v trgovini, ko je bilo odtujeno vozilo že odpeljano.

6. Obtožnica obdolženemu očita storitev kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka (vdor v zaprt prostor) in tretjem odstavku 205. člena KZ-1 (odtujitev stvari velike vrednosti) v sostorilstvu z neznanim storilcem. Iz konkretnega opisa očitanega kaznivega dejanja izhaja, da se je tatvina zgodila 10. 5. 2019 okoli 20.00 ure na naslovu ... Vdor v zaprt prostor tožilka v konkretnem delu obtožnice opisuje z očitkom, da je obdolženi B. B. (uporabniku odtujenega vozila) sledil v trgovino X., tam pristopil v njegovo neposredno bližino ter s posebnim elektronskim pripomočkom zaznal prisotnost brezstičnega ključa vozila BMW, bele barve, reg. št. ..., ki ga je imel B. B. pri sebi v žepu, nato pa z aktiviranjem te elektronske naprave podaljšal signal ključa do drugega dela naprave, ki jo je držal neznani storilec v neposredni bližini vozila, tako da je vozilo zaznalo ključ, se odklenilo, neznani storilec je zagnal motor in vozilo, vredno 70.000 EUR, odpeljal s kraja. Tožilka je za opisan očitek k vloženi neposredno obtožbi predložila listine zbrane v predkazenskem postopku in v obrazložitev obtožbe posamezne podatke listin navezala na konkretno opisan očitek obtožbe: - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon: o tem, da je bilo naznanjeno kaznivo dejanje (in ne morebiti izguba ali uničenje), opis vozila in krajevne ter časovne okoliščine pred in po storjeni tatvini; - posnetke videonadzornih kamer BTC-ja, trgovine Y. in X. ter fotografije uradnega zaznamka o preiskavi in primerjavi fotografij: o tem, da je B. B. v BTC-u sledilo vozilo Toyota vse do trgovine X., ki je ob 19.49, ob zapaženju BMW polkrožno obrnilo in se napotilo za BMW, da sta bili v Toyoti dve osebi, voznik je bil oblečen v temna oblačila, sopotnik pa je imel zgornji del rdeče barve, da je B. B. vstopil v trgovino X. 10. 5. 2019 ob 19.57 uri, le nekaj sekund za njim pa neznani mlajši moški, oblečen v temna oblačila, s poveznjeno kapuco na glavi, ki je gledal v smeri B. B. in se nahajal 5 do 7 m stran. Ob 19.58 uri je neznanec izstopil iz trgovine in se napotil v smeri parkiranega vozila BMW, se ob 20.00 uri v trgovino vrnil in stopil v neposredno bližino (50 cm) B. B., ob 20.03 trgovino zapustil in se ponovno odpravil v smeri parkiranega vozila, s primerjavo fotografij s spleta pa, da obdolženi ustreza storilcu iz trgovine X.; - izpis iz E-riska za vozilo Toyota: o tem, da je v lasti C. C., matere obdolženca, kot uporabnik vozila pa je naveden obdolženi; - zapisnik o preiskavi stanovanja po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Kpd 58786/2019 z 7. 11. 2019 na naslovu stalnega prebivališča obdolženega: o tem, da so bila obdolžencu zasežena oblačila in obutev, ki ustrezata, so identični, oblačilom in obutvi storilca s posnetkov v trgovini X.; - izpis telekomunikacijskih podatkov po odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III Kpd 58786/2019 in analitično obdelavo podatkov za mobilni telefon s klicno številko ..., katere uporabnik je obdolženec: o tem, da se je obdolženi pred izvršitvijo kaznivega dejanja (med 18.31 in 18.47) nahajal na območju baznih postaj 1 in 2, ki sta v neposredni bližini kraja, kjer je bilo odtujeno vozilo kasneje najdeno, da je bil obdolženčev telefon od 18.59 ure do 20.12 izklopljen oziroma nedostopen do 20.36 ure, ko je s svojim telefonom ponovno dostopal do svetovnega spleta preko bazne postaje 2, ki je v neposredni bližini kraja, kjer je bilo odtujeno vozilo kasneje najdeno. Obdolženi je telefon izklopil z namenom, da se ga na bazni postaji ne bi dalo izslediti.

7. Če je prvostopenjsko sodišče del ugovorov še zavrnilo zaradi v tej fazi nedovoljene ocene dokazov, pa je v nadaljevanju samo, in to napačno, s strani tožilke predložene podatke ocenilo tudi nepopolno in zmotno. Na ravni utemeljenega suma je namreč moč ugotoviti, da se nahajanje prenosnega telefona veže na nahajanje njegovega lastnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožilka z obtožbo (ne v izreku, ne v obrazložitvi), obdolžencu nikjer ne očita, da bi imel kontakte z D. D., niti da je slednji sostorilec obdolženemu očitanega kaznivega dejanja, kot je to moč razbrati iz izpodbijanega sklepa (t.j. da o tem ni nobenega dokaza). S stališča obtožbe in podatkov, ki jih v dokazne namene predlaga tožilka, D. D. ne obstaja in ne utrjuje, niti ne krepi utemeljenega suma obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, zato so ugotovitve prvostopenjskega sodišče v tem delu brezpredmetne. Kaj pomenijo zbrani podatki o identifikaciji obdolženčevega telefona na področju baznih postaj v bližini najdbe odtujenega vozila in tudi okoliščina, da je bil v času kaznivega dejanja njegov mobilni telefon izključen, je stvar dokazne ocene, pridržane razpravljajočemu senatu. Podatki analitičnega pregleda obdolženčevega telefona pa tudi niso edini podatki, t.j dokazni predlog predmetne obtožnice. Pritožnica utemeljeno poudarja, da je prvostopenjsko sodišče prezrlo posnetke videonadzornih kamer in ocenilo, da zgolj posnetek obdolženca v trgovini X. v povezavi z okoliščino, da se je njegov telefon nahajal na območju baznih postaj najdišča ukradenega vozila, ne zadošča za utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje. Kot je bilo zgoraj, v točki 7, obrazloženo, je podatkov iz predkazenskega postopka več in te tožilka skladno poveže z očitki obtožbe tako, da tudi po oceni pritožbenega sodišča zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dajejo dovolj podlage za obtožbo. V fazi preizkusa obtožbe tako zbranih podatkov res ni moč dokazno ocenjevati, prvostopenjsko sodišče pa kvantitativne in kvalitativne presoje zbranih podatkov v smislu obstoja utemeljenega suma, ni opravilo.

8. Ni moč pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je zaradi spremenjenega drugega odstavka 276. člena ZKP, moč kot preiskovalna dejanja šteti dejanja policije, ki jih opravlja po 148. členu ZKP in jih ocenjevati v smislu obstoja oziroma zadostnosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe po četrtem odstavku 277. člena ZKP. Policija preiskovalna dejanja lahko opravlja zgolj po odredbi sodnika ali državnega tožilca.

9. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče ugovora obdolženčevih zagovornikov kot neutemeljena zavrnilo.