Jedro

Nobene pravne podlage ni, da bi lahko tisti, ki mu je v primeru iz 5.čl. ZDen vrnjeno premoženje v naravi, obdržal tudi prejeto kupnino v višini 30 % vrednosti podržavljenega premoženja, če je prejel višjo odškodnino.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje in sklepi sodišča prve stopnje se spremenijo tako, da se sklep sodišča prve stopnje glasi: "Predlagatelj mora v roku 15 dni vrniti nasprotni udeleženki Republiki Sloveniji prejeto kupnino v znesku 16.176.468,00 SIT z obrestmi, ki tečejo od pravnomočnosti tega sklepa do plačila, po obrestni meri, ki velja za tolarske vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira glede na rast drobnoprodajnih cen (R)."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko so bile predlagatelju vrnjene v last nepremičnine parc. št. 345 in 99/34 vl.št. 67 k.o. I (do polovice), s sklepom z dne 27.1.1994, popravnim sklepom z dne 5.5.1994 ter popravnim in dopolnilnim sklepom z dne 21.12.1994 naložilo predlagatelju, da vrne nasprotni udeleženki v 15 dneh kupnino, zmanjšano za 30% vrednosti podržavljene nepremičnine ob denacionalizaciji, kar je znašalo 8.195.598,85 SIT. Obenem je odločilo, da mora predlagatelj plačati navedeni znesek z obrestmi, ki tečejo od pravnomočnosti sklepa do plačila v višini, ki velja za tolarske vloge na vpogled, glavnica pa se valorizira glede na rast maloprodajnih cen (R). Sodišče druge stopnje je zavrglo pritožbo nasprotne udeleženke z dne 5.1.1995 proti odločitvi o teku obresti. V ostalem je pritožbo nasprotne udeleženke in v celoti pritožbo predlagatelja zavrnilo ter v izpodbijanih delih potrdilo sklepe sodišča prve stopnje.

Nasprotna udeleženka je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da mora predlagatelj vrniti nasprotni udeleženki celotno prejeto kupnino v znesku 16.176.486,00 SIT v 15 dneh po pravnomočnosti sklepa, oziroma podrejeno, da sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbo 72.čl. Zakona o denacionalizaciji, ko sta šteli, da je dolžan predlagatelj vrniti prejeto kupnino, zmanjšano za 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Določbo 72.čl., da se prejete odškodnine (oziroma kupnine po 5.čl.) ne upoštevajo, je treba uporabiti le v primeru, da zneski ne presegajo 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Kadar je 30% vrednost presežena, je treba v skladu s 6.čl. zakona upoštevati splošne predpise, to je Zakon o obligacijskih razmerjih, ki za primer razdrte pogodbe v 132.čl. določa, da ima stranka pravico do vrnitve tistega, kar je dala zaradi izpolnitve te pogodbe. Tako bi moral predlagatelj vrniti prejeto kupnino v celoti.

Revizija je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru izpodbija revizijske navedbe nasprotne udeleženke in predlaga zavrnitev revizije. Poudarja, da je treba vprašanje obračunavanja prejetih odškodnin reševati po ZDen, ki je v odnosu do ZOR-a poseben zakon. Določbe 72.čl. ZDen je treba razlagati kot celoto. Odpust obveznosti povračila odškodnine v višini 30% vrednosti podržavljene stvari predstavlja pavšalno kompenzacijo za nemožnost njene uporabe. Državno tožilstvo Republike Slovenije se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče se strinja s stališčem nasprotne udeleženke v reviziji, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o višini kupnine, ki jo mora povrniti predlagatelj, zmotno uporabili določbo 1.odst. 72.čl. Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Po tej določbi se odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5.členu tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Po 1.odst. 6.čl. ZDen se splošni oziroma odškodninski predpisi glede zadev, ki jih ureja ta zakon, uporabljajo le, če niso v nasprotju s tem zakonom. V 1.odst. 72.čl. je določena izjema od splošnega načela obligacijskega prava, da mora vsaka stranka v primeru razdora pogodbe vrniti vse, kar je prejela. Izjema velja le za primer, če dana odškodnina ni presegla 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Nobene pravne podlage ni, da bi lahko tisti, ki mu je v primeru iz 5.čl. ZDen vrnjeno premoženje v naravi, obdržal tudi prejeto kupnino v višini 30% vrednosti podržavljenega premoženja, če je prejel višjo odškodnino. Ni mogoče pritrditi predlagateljevemu stališču, ki sta ga sprejeli sodišči prve in druge stopnje, da bi bilo v primeru njegove obveznosti do povrnitve celotne kupnine kršeno načelo enakopravnosti upravičencev, ki jim je bilo vrnjeno premoženje v naravi, prejeli pa so zanj različno odškodnino. Vprašanje neenakosti med tistimi, ki so ob nacionalizaciji dobili odškodnino v višini do 30% vrednosti stvari, in tistimi, ki so dobili višjo odškodnino, je obravnavalo tudi ustavno sodišče v postopku za oceno ustavnosti 1.odst. 72.čl. ZDen (Ur.l. RS, št. 24/95). Zavzelo je stališče, da ta določba ni v nasprotju z ustavo. Pri tem je poudarilo, da je z navedeno določbo zakonodajalec vzpostavil socialno vrednotenje na temelju distributivne pravičnosti, kjer je neenakost dovoljena, če za to obstoje splošno sprejemljivi temelji. Tak splošni temelj je podan, če gre za nadomestilo, ki je pretežno simbolične narave. Ne gre torej za kršitev načela enakosti pred zakonom in je neenakost utemeljena ob upoštevanju vprašanja pravičnosti.