Jedro

Po določbi 128. čl. ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Že iz same dikcije navedene določbe torej izhaja, da del premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, ni zapuščina in ne sodi v zapuščino, kar pomeni, da se ne deduje.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kamniku.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek. V obrazložitvi je navedlo, da je dolžnica dne 5.12.2005 umrla in da iz pravnomočnega sklepa o dedovanju, opr. št. D 15/2006 z dne 29.3.2006 izhaja, da je bilo celotno premoženje zapustnice na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju izročeno Občini Krško.

Zoper sklep se zaradi bistvenih kršitev določb postopka pritožuje upnik in navaja, da je z dopisom z dne 6.2.2007 sodišče obvestil, da je dolžnica dne 5.12.2005 umrla. Meni, da bi sodišče moralo na podlagi 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izvršilni postopek prekiniti in o tem obvestiti dediča dolžnice in upnika v skladu z določbo 1. odstavka 37. člena ZIZ ter pozvati dediča Občino Krško, da prevzame postopek v skladu s 208. členom ZPP. Pravno nasledstvo novega dolžnika - dediča Občine Krško je izkazano z listino iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, tj. pravnomočen sklep o dedovanju z dne 29.3.2006. Občina Krško mora kot univerzalni pravni naslednik dolžnika skladno s 3. odstavkom 24. člena ZIZ izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami) - v nadaljevanju: ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami) - v nadaljevanju: ZIZ.

Dolžnica je umrla dne 5.12.2005, tj. po izdaji sklepa o izvršbi z dne 29.9.2005. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Krškem, opr. št. D 15/2006 z dne 29.3.2006 izhaja, da je Občina Krško za dolžnico doplačevala k oskrbnim stroškom v času, ko je bila oskrbovana v domu upokojencev, zaradi česar je podala predlog za omejitev dedovanja. Ker so dolžničini zakoniti dediči predlog Občine Krško priznali in se odpovedali dedovanju, je sodišče sklenilo, da se celotno premoženje zapustnice na podlagi določbe 128. člena Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami) - v nadaljevanju: ZD, izroči Občini Krško. Po določbi 128. čl. ZD se namreč dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije, oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Že iz same dikcije navedene določbe torej izhaja, da del premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči, ni zapuščina in ne sodi v zapuščino, kar pomeni, da se ne deduje. Ker torej v takem primeru prehoda zapustnikovega premoženja v lastnino občine ne gre za dedovanje, Občina Krško ni dedič in ne odgovarja za dolžničine dolgove.

V konkretnem primeru je sodišče v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je celotno premoženje dolžnice ob njeni smrti rezultat vlaganja Občine Krško v obliki pomoči (plačevanja stroškov oskrbe v domu upokojencev), zato ga je izročilo Občini Krško. Upoštevaje navedeno, gre tako zaključiti, da sploh ni prišlo do dedovanja po dolžnici in da le-ta nima pravnih naslednikov, zoper katere bi bilo mogoče nadaljevati predmetni izvršilni postopek.

Iz vsega navedenega torej izhaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršilnega postopka pravno pravilna, saj zoper neobstoječega dolžnika izvršbe ni mogoče opraviti, ker ni več stranke postopka. Ker tudi niso bile podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. točke 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).