Jedro

Oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo vlogo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila 20. 12. 2018 in dopolnila 7. 11. 2019. 2. Zoper navedeni sklep je oškodovanka kot tožilka vložila pritožbo, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Sodišču druge stopnje predlaga, da ponovno pregleda in temeljito prebere vse dokaze in dokazne trditve v vlogi z dne 20. 12. 2018 ter jih obravnava nepristransko in zakonito.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je razvidno iz spisovne dokumentacije, je v predmetni zadevi oškodovanka kot tožilka 20. 12. 2018 vložila vlogo, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot izjavo o prevzemu kazenskega pregona oz. predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper osumljenki, saj je bila vložena po tem, ko je višji državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva v Celju s sklepom z dne 16. 11. 2018, zavrgel kazensko ovadbo zoper osumljenki, ker po njegovem mnenju ni podan utemeljen sum, da sta storili očitano jima kaznivo dejanje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je vloga oškodovanke kot tožilke nepopolna, jo je s sklepom z dne 4. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi v roku 8 dni, pri čemer ji je dalo jasna navodila, kaj mora vloga vsebovati, da bo sposobna za obravnavanje, in jo tudi opozorilo, da bo v primeru, če vloge v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, le-to zavrglo kot nepopolno. Oškodovanka kot tožilka je do dneva izteka roka za dopolnitev, sodišču ponovno posredovala vsebinsko enak predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper osumljenki, skupaj s prilogami ter prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. S tem pa oškodovanka kot tožilka, po stališču sodišča prve stopnje, svojega prvotnega predloga ni dopolnila skladno z navodili v pozivu z dne 4. 10. 2019, saj kljub dopolnjeni vlogi iz nje še vedno ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, niti okoliščine, iz katerih bi izhajala utemeljenost suma za očitano kaznivo dejanje in katere posamezne okoliščine naj se raziščejo ter katera posamezna preiskovalna dejanja naj se opravijo.

5. Oškodovanka kot tožilka v vloženi pritožbi ne graja pravilnosti ugotovitev prvostopenjskega sodišča glede nepopolnosti njene vloge, ampak pritožbenemu sodišču zgolj predlaga, da skrbno in temeljito prebere vse njene dokaze in dokazne trditve ter njeno vlogo, ki jo v pritožbi ponavlja, obravnava kot popolno. S temi pritožbenimi navedbami pa pritožnica ne more doseči pritožbenega uspeha. Sodišče druge stopnje namreč izpodbijani sklep preizkusi le v okviru razlogov, ki se v pritožbi izrecno uveljavljajo. Navedena pritožba pa je povsem nekonkretizirana oziroma neobrazložena, saj predstavlja zgolj načelno nestrinjanje pritožnice z odločitvijo sodišča prve stopnje in prepis njene vloge z dne 20.12.2018. V podkrepitev svojega nestrinjanja, pa pritožnica v vloženi pritožbi ne navaja nobenih konkretnih razlogov. Zato pritožba ne omogoča preizkusa pritožbenih navedb o nestrinjanju z odločitvijo sodišča prve stopnje. Iz tega razloga se je sodišče druge stopnje omejilo zgolj na preizkus izpodbijanega sklepa v okviru petega odstavka 402. člena ZKP, pri čemer pa ni našlo nobenih nepravilnosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

6. Kot je bilo že obrazloženo, oškodovanka kot tožilka, kljub sodnemu pozivu, svoje vloge v dodeljenem roku ni dopolnila tako, da bi imela vse potrebne sestavine predloga za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, zato ne more biti podlaga za izvedbo kazenskega postopka. Vnovično določanje roka za dopolnitev vloge z dne 20.12.2018, kar oškodovanka kot tožilka predlaga v vloženi pritožbi, pa v tej fazi kazenskega postopka ni več mogoče. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je po prvem odstavku 98. člena ZKP dolžna plačati sodno takso, kot strošek pritožbnega postopka. Ta je odmerjena v skladu s tarifno številko 74013 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v višini 30,00 EUR.