Jedro

Ni mogoče soglašati s stališčem, da na podlagi premoženjskega stanja v času vložitve predloga za taksno oprostitev ni mogoče odločati o oprostitvi plačila tistih obveznosti, ki bodo v tem postopku za tožečo stranko morebiti še nastale. Opore v veljavnih določbah ZPP oz. ZST za takšen zaključek ni najti oz. ni mogoče sprejeti stališča, da je treba predlog za taksno oprostitev, ki je vložen predno je nastala taksna obveznost, zavrniti zaradi preuranjenosti.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i v 2. tč. izreka in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje; v preostalem delu pa se ta pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu (1. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila takse za tožbo; 2.) zavrnilo ta predlog v preostalem delu (ki se nanaša na sodne takse za druge vloge).

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojem zakonitem zastopniku, direktorju, vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da bi moralo sodišče vsebinsko odločati o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ter v tej zvezi navesti razloge za svojo odločitev. Prošnjo za oprostitev tožeča stranka ni vložila zgolj v zvezi z zadevno tožbo, pač pa glede vseh obveznosti plačila sodnih taks v tem postopku. Vloga tožeče stranke je bila popolna, če pa jo je sodišče štelo kot nepopolno, bi moralo tožečo stranko pozvati na njeno dopolnitev.

Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga tožeče stranke v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodne takse za tožbo je pravilna, pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je o tem navedlo sodišče prve stopnje. Glede na to je pritožba v tem delu neutemeljena (glede 1. tč. izreka) in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter v tem delu potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Pravilno nadalje sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka kot družba lahko oproščena plačila sodne takse le za tiste vloge, ki so naštete v 5. odst. 168. čl. ZPP. Vendar pa po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče soglašati z njegovim nadaljnjim stališčem, da na podlagi premoženjskega stanja v času vložitve predloga za taksno oprostitev ni mogoče odločati o oprostitvi plačila tistih taksnih obveznosti, ki bodo v tem postopku za tožečo stranko morebiti še nastale. Opore v veljavnih določbah ZPP oz. ZST za takšen zaključek ni najti oz. ni mogoče sprejeti stališča, da je treba predlog za taksno oprostitev, ki je vložen predno je nastala taksna obveznost, zavrniti zaradi preuranjenosti (kvečjemu je mogoče počakati z odločanjem o takšnem predlogu). Situacijo, ko je strankinemu predlogu za taksno oprostitev na začetku postopka ugodeno, kasneje, ob nastanku taksne obveznosti za določeno vlogo pa je strankino premoženjsko stanje takšno, da je zmožna poravnati takso, rešuje 1. odst. 172. čl. ZPP, ki določa, da lahko sodišče prve stopnje sklep o oprostitvi plačila stroškov postopka razveljavi, če ugotovi, da stranka zmore plačati te stroške. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo, izpodbijani sklep v 2. tč. razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. tč. 365. čl. ZPP).