Jedro

Sodišče prve stopnje bo moralo ob odločanju upoštevati, da je 26. čl. Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev razveljavljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim vmesnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dediča - prevzemnika zaščitene kmetije po pokojnem A. C. določilo zapustnikovo vdovo M. C.. Odločitev o tem je sodišče sprejelo na podlagi Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev, ki ga je uporabilo na podlagi 26. člena Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Proti sklepu se pritožuje dedič A. C.. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa in navaja, da ima tudi on željo in namen obdelovati kmetijske površine zaradi ohranjevanja njihovega namena. Pritožba je utemeljena. Glede na člen 163 Zakona o dedovanju - ZD se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP, če v ZD ni drugače določeno. To pomeni, da tudi v zapuščinskem postopku pritožbeno sodišče uporablja določbe člena 350 ZPP, v katerem je med drugim navedeno, da pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava. V obravnavani zadevi gre za tak primer. Pritožbeno sodišče zato trditev v pritožbi ni presojalo. Predmet presoje je vmesni sklep o dedovanju, torej ne gre za dokončno odločitev o stvari. Ko je sodišče prve stopnje odločalo o prevzemniku, se je oprlo na 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev, ki je stopil v veljavo, tako kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, 9.12.1995. V času, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, torej dne 9.6.1999, je bil omenjeni 26. člen še v veljavi in ta člen je določal tako kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, namreč, da se dedovanje zaščitenih kmetij, določenih po prejšnjih predpisih, ki je bilo uvedeno do uveljavitve Zakona o kmetijskih gospodarstvih, zaključi po prejšnjih predpisih. Potem ko je bil izpodbjani sklep že izdan, pa je bila v Uradnem listu RS št. 54-2561/99 dne 8.7.1999 objavljena odločba Ustavnega sodišča št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999, ki velja od 9.7.1999 in s katero je bilo določeno, da se določba 26. člena že citiranega zakona razveljavi. Določeno pa je bilo tudi, da dokler ne bo uveljavljena morebitna nova zakonska ureditev, se za dedovanje kmetijskih gospodarstev v primerih, na katere se je nanašala razveljavljena določba, uporabljajo določbe Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Ker je izpodbijani sklep le vmesni sklep, s katerim zapuščinski postopek ni bil končan, je po prepričanju pritožbenega sodišča treba upoštevati citirano ustavno odločbo, čeprav je stopila v veljavo po tem, ko je izpodbijani sklep že bil izdan. Sodišče prve stopnje bo moralo torej zapuščinski postopek opraviti in o prevzemniku odločiti ob upoštevanju citirane ustavne odločbe, ki se nanaša na 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Materialnopravno je torej odločitev napačna, v zvezi s tem pa manjkajo tudi potrebne dejanske ugotovitve. Odločitev pritožbenega sodišča je tako utemeljena na določilu čl. 355 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD.