Jedro

Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvi alineji I. točke izreka spremeni tako, da se glasi: „na področju urejanja vseh finančnih zadev, razen razpolaganja z žepnino v znesku 50 EUR oziroma višjo, kot mu jo da na razpolago skrbnik“.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se sklep v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu delno odvzelo poslovno sposobnost na področju urejanja vseh finančnih zadev, razen razpolaganja z žepnino, ki mu jo da skrbnik na razpolago, na področju samostojnega nastopanja v upravnih in sodnih postopkih ter na področju urejanja vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu ni odvzelo pravice voliti in biti voljen (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da ni sporno, da ima težave v duševnem zdravju. Predlagatelj v predlogu navaja razloge, ki lahko predstavljajo podlago za katerega od ukrepov, ki se izrečejo v nepravdnem postopku na podlagi določil Zakona o duševnem zdravju. Iz predloga niti iz izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, zakaj bi bilo treba nasprotnemu udeležencu omejiti poslovno sposobnost tako, kot je to storilo sodišče. Iz predloga ne iz sklepa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec kakorkoli zlorabljal ali v lastno škodo zaradi nerazsodnosti trošil finančna sredstva, niti da bi sprožil kakršnekoli upravne ali sodne postopke ter se spuščal v posle z nepremičninami, katerih lastnik tako ali tako ni. Iz dopisa X., ki sta ga podpisala dr. A. A. in prof. dr. C. C., izhaja, da je nasprotni udeleženec ob ustrezni farmakoterapiji urejen in sposoben ohranjati medosebne odnose ter poskrbeti zase, tako stanje pa je že več mesecev popolnoma stabilno ter je priporočljivo za nasprotnega udeleženca nadzorovano obravnavanje na domu. Iz zaslišanja nasprotnega udeleženca ne izhaja nič, kar bi tako mnenje lečečih psihiatrov omajalo. Sodišče je skušalo odvzeti poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu zgolj za vsak primer, določeni ožji sorodniki pa želijo zaradi lastnih interesov doseči, da bi nasprotni udeleženec spremenil kraj stalnega bivališča. Del obrazložitve v 11. točki, ko sodišče skuša pojasniti, da ni poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izbire prebivališča, je v nasprotju z izrekom sklepa, ki nasprotnemu udeležencu omejuje in jemlje pravico samostojnega nastopanja v upravnih in sodnih postopkih. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je nasprotnemu udeležencu odvzelo pravico urejanja vseh zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami, saj nasprotni udeleženec ni lastnik nobene nepremičnine. Sodišče je odločanje o znesku, s katerim lahko nasprotni udeleženec samostojno razpolaga, preneslo na skrbnika, namesto da bi to določilo samo. Iz zaslišanja nasprotnega udeleženca je namreč razvidno, da razume vrednost denarja in se zaveda vrednosti stvari, ki jih je z denarjem mogoče kupiti. Za omejitve, ki jih je sodišče s sklepom določilo, ni razlogov, odločba pa je neobrazložena.

3. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Poslovna sposobnost je sposobnost fizične osebe, da samostojno sklepa pravne posle, pridobiva pravice in se zavezuje. Objektivna predpostavka poslovne sposobnosti je polnoletnost, subjektivna pa razsodnost. Razsodnost vključuje sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost)1. Poslovna sposobnost polnoletne osebe se domneva, posameznikova razsodnost pa je lahko zaradi različnih vzrokov v večji ali manjši meri prizadeta.

6. Po 44. členu Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti odloča o delnem ali popolnem odvzemu poslovne sposobnosti osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Če so pogoji za odvzem poslovne sposobnosti izpolnjeni, sodišče glede na stopnjo ugotovljene sposobnosti odvzame osebam poslovno sposobnost delno ali popolno (50. člen ZNP). Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

7. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da nasprotni udeleženec zaradi duševne bolezni2, ki v taki meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, delno ni sposoben poskrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi, in sicer v delu urejanja vseh finančnih zadev (razen razpolaganja z žepnino, ki mu jo da na razpolago skrbnik), glede samostojnega nastopanja v upravnih in sodnih postopkih ter za urejanje zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Za tako odločitev je imelo podlago v izvedenskem mnenju izvedenca psihiatrične stroke B. B., ki je mnenje dopolnil in je bil tudi ustno zaslišan. Sodišče je mnenje v celoti sprejelo, nasprotni udeleženec pa mnenja ni izpodbijal. Poleg tega je sodišče v dokaznem postopku zaslišalo tako nasprotnega udeleženca kot njegova starša in sestri. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je napravilo zaključek, da nasprotni udeleženec delno ni sposoben poskrbeti zase za svoje pravice in koristi.

8. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev obrazložilo, razlogi so jasni in prepričljivi ter jih je mogoče preizkusiti. Tudi pritožbeni očitek, da iz sklepa ne izhaja, da bi nasprotni udeleženec trošil finančna sredstva ali sprožal kakršnekoli postopke, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca šibko, njegov edini prejemek je socialna pomoč. Sestra D. D. je izpovedala, da mu denarja hitro zmanjka, ker ga zapravi. Povsod pušča obleko, s čevlji vred. Druga sestra E. E. je izpovedala, da se druži s klošarji ter da so vsi boljši predmeti, ki so bili na vidnem mestu, že šli, zato sta starša določene predmete zaklenila v sobo, kar potrjuje v pritožbi zanikano dejstvo, da bi nasprotni udeleženec trošil finančna sredstva. Ob upoštevanju mnenja izvedenca, da nasprotni udeleženec v stanju vzvišenega razpoloženja začne pretirano nabavljati, zapravljati denar, zbirati predmete ter po drugi strani v situacijah, ko se čuti podrejenega, pade pod vpliv drugih oseb3 je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča o tem, da nasprotni udeleženec ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi v delu urejanja finančnih zadev.

9. Sodišče se je opredelilo tudi do dopisa, ki ga je prejelo iz X, podpisanega s strani dr. med. A. A. in prof. dr. med. C. C., do dopisa pa se je opredelil tudi postavljeni izvedenec. Ocenil je, da se je nasprotni udeleženec sposoben ustrezno pogovarjati o vsakodnevnih zadevah, v pomembnih zadevah, ki se tičejo njegove duševne bolezni, pa je nekritičen in ni sposoben uvideti niti sprejeti svoje bolezni. Nihanje v razpoloženju udeleženca pelje v maničnih fazah v zapravljivost, drugi dejavnik, ki ga je treba upoštevati pa je šibkost premoženjskega stanja nasprotnega udeleženca. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti za urejanje finančnih zadev. Prvostopenjsko sodišče je deloma ohranilo avtonomijo nasprotnega udeleženca na finančnem področju, ko gre za mesečno žepnino, vendar pri tem ni določilo okvirnih zneskov samostojnega razpolaganja, kar utemeljeno opozarja pritožba. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in določilo mesečni znesek žepnine, s katerim nasprotni udeleženec samostojno razpolaga na 50 EUR oziroma več po presoji skrbnika.

10. Prvostopenjsko sodišče je omejilo poslovno sposobnost nasprotnega udeleženca tudi na področju samostojnega nastopanja v upravnih in sodnih postopkih, kar je argumentirano obrazložilo z varstvom nasprotnega udeleženca pred zavezovanjem (npr. vpletenost v sodne in upravne postopke). Pritožbeno sodišče argumente v celoti sprejema. Nasprotni udeleženec bo lahko v sodnih in upravnih postopkih, da bodo tudi zavarovane njegove pravice, nastopal preko skrbnika.

11. Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da nima nepremičnin, s katerimi bi lahko razpolagal, zato naj ne bi bil potreben odvzem poslovne sposobnosti na področju urejanja zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami. Tudi ta pritožbena navedba ni utemeljena. Morda nasprotni udeleženec res (še) ne razpolaga z nepremičninami, kar se v prihodnosti lahko spremeni (z dedovanjem lahko postane nasprotni udeleženec lastnik nepremičnine). Zato je prav, da se ob ugotovljeni duševni motnji, ki je vzrok za pretirano zapravljanje v vzvišenem razpoloženju in podvrženost vplivom drugih oseb, omeji tudi njegovo sposobnost na področju urejanja zadev, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo glede odvzema poslovne sposobnosti na področju urejanja finančnih zadev tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo, št. 6/2003. 2 Kot izhaja iz izvedenskega mnenja nasprotni udeleženec boluje za manično depresivno psihozo oziroma shizoafektivno motnjo. 3 Kot izhaja iz izpovedbe sestre, se nasprotni udeleženec druži s klošarji in skupaj pijejo vino, izginili pa so že boljši predmeti iz domače hiše.