Jedro

Prijavitelj na javni razpis mora izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje na razpisu, ki so določeni v poglavju 5 in šele po ugotovitvi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko strokovna komisija pristopi k vrednotenju vlog. Nepravilno izdelana analiza, za katero je natančno predpisano, kako se mora izdelati, se ne more šteti za nepopolno vlogo, da bi bilo treba prijavitelja pozivati na dopolnitev vloge v smislu, da naj analizo popravi tako, da bo ustrezala vnaprej znanim pogojem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Ministrica za kulturo je z izpodbijanim sklepom zavrgla vlogo Mestne občine Murska Sobota na prijavljene investicije (št. vloge: 61001-5/2009/51). V sklepu je še navedla, da se vloga ne sofinancira. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je Ministrstvo za kulturo objavilo drugi javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo (Uradni list RS, št. 66/09, v nadaljevanju javni razpis). Na razpis je prispelo 67 vlog za katere je strokovna komisija ugotovila, da je 63 vlog v roku dostavljenih in pravilno opremljenih, pri 50 je ugotovila pomanjkljivosti in občine pozvala k dopolnitvam, 4 vloge niso bile v celoti dopolnjene in so bile zavržene. V postopku ocenjevanja je strokovna komisija ocenila, da 6 vlog nima pravilno izdelano CBA analizo in da se je investicija pri enem vlagatelju neupravičeno začela pred oddajo vloge. Strokovna komisija je ocenila 52 vlog, od tega je sofinancirala 6 projektov z najvišjo stopnjo sofinanciranja 100 % do porabe sredstev. V postopku pregleda vlog, prispelih na razpis pa je strokovna komisija glede vloge tožeče stranke ugotovila, da je glede na razpisne pogoje neskladna s 5. alineo točke 5.2. - Posebni pogoji za prijavo razpisne dokumentacije: CBA analiza ni bila metodološko pravilno izračunana v skladu z Delovnim dokumentom 4. Navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi, zato je komisija vlogo zavrgla.

Ministrstvo za kulturo je pritožbo tožeče stranke zoper navedeni sklep zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi navaja, da 11.5. točka razpisne dokumentacije določa, da se nepopolne vloge zavržejo. Vloge so popolne, če vsebujejo vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa, torej tudi pravilno izdelano CBA analizo, kakor je zahtevano v 5. alinei 5.2. točke razpisne dokumentacije pogojev za kandidiranje na javnem razpisu. Pritožbeni organ ugotavlja, da je strokovna komisija v postopku odpiranja vloge, ugotovila, da je bila CBA analiza sicer priložena, vendar je kasneje, ko se je sestala, da bi ocenila vlogo ugotovila, da le ta ni bila izdelana v skladu z delovnim dokumentom št. 4 in Uredbo. Ocenjevanje vloge se je sodeč po zapisniku sicer že začelo, vendar je bilo v samem postopku ocenjevanja vloge, kjer se je natančno pregledala tudi CBA analiza ugotovljeno, da analiza ni pravilno izdelana in je bila vloga iz tega razloga z izpodbijanim sklepom zavržena. Zato vloga tudi ni bila ocenjena. Po mnenju pritožbenega organa je neutemeljena pritožbena navedba, da bi strokovna komisija morala tožečo stranko pozvati k dopolnitvi analize, saj je bila o pravilnosti izdelave CBA analize v skladu z delovnim dokumentom št. 4 in Uredbo natančno seznanjena v razpisni dokumentaciji. Poziv na dopolnitev bi bil zato nepotreben, saj bi tožečo stranko pozivali k odpravi nepravilnosti, na kar pa bi dejansko morala paziti že ob izdelavi analize. Samo dejstvo, da je bila CBA analiza k vlogi priložena, a je bila napačno izdelana, pa v skladu z 11.1. točko v povezavi s pogoji izdelave CBA analize iz 5. alinee 5.2. točke razpisne dokumentacije, ne zahteva od strokovne komisije, da bi morala tožečo stranko pozvati k popravi CBA analize. Ker je bilo ugotovljeno, da CBA analiza ni bila pravilno izdelana, vloga tožeče stranke ni bila popolna, zato je bilo takšno vlogo treba zavreči. Ker je vlogo treba zavreči, strokovna komisija tudi ne ocenjuje vloge v skladu z razpisnimi merili in je zato tudi Ministrstvo za kulturo ni ocenjevalo v postopku pritožbe, kot to zahteva pritožba.

Je pa Ministrstvo za kulturo pregledalo pravilnost izdelave CBA analize v skladu z delovnim dokumentom št. 4 in Uredbo, upoštevajoč pritožbene navedbe. Tožeča stranka mestoma priznava pomanjkljivosti in navaja, da le te niso take narave, ki bi povzročile napake v rezultatih CBA analize. A so bila ponovno ugotovljena odstopanja od zahtev v omenjenih dokumentih. Tožeča stranka je namreč kot diskontno mero za diskontiranje uporabila 5 %, ne glede na to, da je na strani 17 istega dokumenta, za diskontiranje v okviru finančne analize uporabila diskontno mero 7 %, ki je tudi predvidena v 8. členu Uredbe.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepravilnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma iz ugotovljenih dejstev napravljenega napačnega sklepa o dejanskem stanju in napačne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka se je pravočasno prijavila na javni razpis. Tožena stranka je vlogo tožeče stranke zavrgla, pri tem pa niti v izreku niti v obrazložitvi ni navedla enega zakonskega oziroma identičnega v razpisni dokumentaciji navedenega razloga za zavrženje vloge. Kolikor je bila tožena stranka mnenja, da je vloga tožeče stranke nepopolna, bi morala tožečo stranko pozvati, da jo dopolni in šele, če tožeča stranka vloge ne bi dopolnila, bi jo lahko zavrgla. Iz točke 11.5. - zavrženje vloge razpisne dokumentacije izhaja, da se s sklepom zavržejo vloge, za katere je na podlagi ugotovitev zapisnika o odpiranju vlog ugotovljeno, da so prepozne in nepravilno označene ali nepopolne ali jih ni vložil upravičeni prijavitelj. V tej točki je tudi navedeno, da je vloga popolna tudi, če jo prijavitelj v danem roku dopolni ter da je vloga popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vse te obvezne sestavine je vloga tožeče stranke imela. Vlogo tožeče stranke sta ocenila dva člana strokovne komisije, kar je razvidno iz dveh ocenjevalnih listov v upravnem spisu. Da ni bilo temeljev za zavrženje vloge, izhaja tudi iz zapisnika „pregled pravilnosti izdelanih CBA analiz za projekt prenove kinodvorane v Murski Soboti v gledališko dvorano“ z dne 27. 11. 2009, kjer je posebej zapisano, da ta pregled „zajema pregled pravilnosti izdelanih CBA analiz prijaviteljev, pravilno vloženih in popolnih vlog prijaviteljev...“. Kolikor je tožena stranka ugotovila, da je vloga tožeče stranke vsebinsko neskladna s 5. alineo točke 5.2., pa to ne more biti razlog za zavrženje vloge, ampak če bi bilo to res, bi jo lahko kot neustrezno zavrnila, kot je to predvideno v točki 10 – izbor in ocenjevanje vlog. Obrazložitev drugostopenjskega sklepa je sama s seboj v nasprotju, saj tožena stranka ne loči formalne nepopolnosti vloge, zaradi česar se ob določenih pogojih vloga lahko zavrže, od meritornega vsebinskega odločanja o zahtevku oziroma vlogi. Tožeča stranka meni, da jo je tožena stranka diskriminatorno obravnavala in ji kršila pravice do enakopravnega obravnavanja. Iz vsebine obeh izpodbijanih sklepov izhaja, da je tožena stranka dejansko zavrnila vlogo tožeče stranke, kljub temu pa je izdala pravno nemogoč, nedopusten in nelogičen sklep, s katerim je vlogo tožeče stranke najprej zavrgla, nato pa v nadaljevanju sklepu meritorno odločila, da se je ne sofinancira. Oba sklepa nimata vseh sestavin kot jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku, ni razvidno katera uradna oseba je vodila postopek. Sodišču predlaga, da odloči v sporu polne jurisdikcije. V nadaljevanju tožbe podrobno utemeljuje pravilnost CBA analize ter ugovarja oceni strokovne komisije glede vloge. Podrejeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

V odgovoru na tožbo tožeča stranka vztraja pri razlogih iz izpodbijanih sklepov in sodišču predlaga, da tožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke na tožbo vztraja pri tožbenih navedbah in modificira tožbeni zahtevek tako, da primarno predlaga sodišču, da izpodbijana sklepa odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v nov postopek ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila vlogo na javni razpis, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 66/2009 dne 21. 8. 2009 za sofinanciranje operacij javne kulturne infrastrukture, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojih potencialov za obdobje 2007 do 2013, v okviru razvojne prioritete 3. „Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov“ in prednostne usmeritve 3.2. „Mreženje kulturnih potencialov“. Predmet tega javnega razpisa je sofinanciranje investicij v izgradnjo, prenovo, rekonstrukcijo, celostno revitalizacijo in modernizacijo javne kulturne infrastrukture v lasti občin. V upravnem sporu je sporno vprašanje ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prijavo tožeče stranke zavrgla.

V obravnavanem primeru je za procesne odločitve pomembna razpisna dokumentacija in Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, v nadaljevanju Pravilnik). Pojasniti je treba, da se po 2. odstavku 230. člena ZUP, ki se, ker gre za javnopravno stvar, skladno s 4. členom ZUP uporablja tudi v tem postopku, je zoper odločbo, ki jo na prvi stopnji izda ministrstvo, pritožba dovoljenja samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Zakon o javnih financah, ki je podlaga za izdajo navedenega Pravilnika, pritožbe zoper odločitev ministrstva ne predvideva. Pritožbenega postopka, ki je določen le s Pravilnikom, zato ni mogoče obravnavati kot redno pravno sredstvo pritožbe v smislu določb ZUP, temveč le kot predpisani način zagotavljanja pravice stranke, do izjave v postopku. Izpodbijana sklepa po navedenem, ob upoštevanju zakonske ureditve, lahko predstavljata le odločitev sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (sklepa) še naknadno preveri.

Z izpodbijanima sklepoma je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da se vloga tožeče stranke zavrže, ker je bilo ugotovljeno, da je vloga glede na razpisne pogoje neskladna s 5. alineo točke 5.2. Posebni pogoji za prijavo razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija v poglavju 5 – Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu v točki 5.2. določajo tudi posebne pogoje za prijavo, med drugim tudi analizo stroškov in koristi ter določitev pričakovane stopnje nepovratne pomoči EU (CBA analiza). V 5. alinei točke 5.2. je določeno, da mora za investicijske operacije biti izdelana in s strani pristojnega organa upravičenca potrjena investicijska dokumentacija. Dokumentacija mora biti izdelana v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ oziroma področnimi metodologijami, in sicer najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) (Uradni list RS, št. 60/06) in Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/28). Za operacijo, pri kateri se predvideva ustvarjanje prihodkov na trgu in za investicije večje od 1.000.000 EUR, je obvezni sestavni del investicijske dokumentacije tudi analiza stroškov in koristi ter določitev pričakovane stopnje nepovratne pomoči EU. Analiza CBA mora biti izdelana v skladu z delovnim dokumentom št. 4 Evropske komisije – navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi.

Tudi po presoji sodišča je javni razpis razumeti tako, da mora prijavitelj na razpis, izpolnjevati vse pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, ki so določeni v poglavju 5 in šele po ugotovitvi, da so ti pogoji izpolnjeni, lahko strokovna komisija pristopi k vrednotenju vlog. Kdaj je vloga popolna je določeno v točki 11.5 razpisne dokumentacije, ki določa, da je vloga popolna, če vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih določa besedilo razpisa. Vloga se šteje za popolno tudi, če jo prijavitelj po pozivu v danem roku dopolni.

V obravnavanem primeru je sporna CBA analiza, za katero je bilo ugotovljeno, da ni izpolnjena v skladu z Uredbo in z Delovnim dokumentom 4. Navodilom za uporabo metodologije pri izdelavi analize stroškov in koristi. Tožena stranka predvsem v sklepu, s katerim je odločala o pritožbi tožeče stranke pojasnjuje, zakaj CBA analiza ni pravilno izdelana. Omenja se diskontna mera za diskontiranje, ki jo določa 8. člen Uredbe, in sicer v višini 7 %, medtem ko je tožeča stranka uporabila stopnjo 5 %. Tožena stranka v tem sklepu v nadaljevanju navede še druge pomanjkljivosti izdelave CBA analize. Tožeča stranka tem ugotovitvam direktno niti ne nasprotuje, ampak pomanjkljivosti pojasnjuje. Po presoji sodišča nepravilno izdelana CBA analiza, za katero je natančno predpisano, kako se mora izdelati, ne more šteti za nepopolno vlogo, da bi bilo treba prijavitelja pozivati na dopolnitev vloge v smislu, da naj analizo popravi tako, da bo ustrezala v naprej znanim pogojem.

Zato se sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke, da se vloga tožeče stranke zavrže in da se je ne sofinancira in da je podlaga za zavrženje te vloge določena v razpisni dokumentaciji (točka 11.5.). Neutemeljeni so očitki tožeče stranke, da se je v obravnavanem primeru pravzaprav pristopilo k ocenjevanju vloge in bi zato morala tožena stranka vlogo ovrednotiti in o njej meritorno odločiti. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je tožena stranka, čim je ugotovila, da CBA analiza ni pravilno izdelana, takoj prenehala z nadaljnjim obravnavanjem vloge in jo je zavrgla. Kot je že navedeno, so neutemeljeni tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na dolžnost tožene stranke, da nepopolne vloge dopolnjuje, saj tudi po mnenju sodišča v obravnavanem primeru ne gre za takšno pomanjkljivo vlogo, ki bi jo bilo treba dopolnjevati. V situaciji, ko CBA analiza, ki je v razpisni dokumentaciji določena kot posebni pogoj za prijavo in je v razpisni dokumentaciji natančno navedeno, kako mora biti izdelana, takšnega dokumenta ni mogoče več dopolnjevati s pozivom, da naj se izpolni kot je predpisano.

Neutemeljeni so tudi ugovori kršitve procesnih pravil; kot ježe navedeno, gre za enostopenjski postopek. Oba sklepa je podpisala ministrica, ni pa obvezno, da se navede osebo, ki je postopek vodila. Sklepa imata zadovoljive sestavine 214. člena ZUP, ob upoštevanju, da gre v primeru javnih razpisov za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno, pri čemer se v nadaljnje ugovore glede pravilnosti izdelave CBA analize niti ni spuščalo, saj med strankama niti ni sporno, da že diskontna stopnja ni bila uporabljena pravilno, kar je po presoji sodišča dovolj, da se je lahko štelo, da CBA analiza ni bila izdelana pravilno. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Odločitev o stroških temelji na določbi 25. člena ZUS-1.