Jedro

Za postopek izvršbe, uvedene po uradni dolžnosti, ZIZ ne določa kakšnih posebnosti. Postopek se začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, zato je za presojo krajevne pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, relevanten podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti, ker meni, da mu je Okrajno sodišče v Ljubljani napačno odstopilo izvršilno zadevo glede na to, da je stalno prebivališče dolžnice na območju Okrajnega sodišča v Piranu.

2. Izvršilni naslov v obravnavani zadevi je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o kaznovanju dolžnice na podlagi 31. in 33. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Če dolžnik, ki je fizična oseba, kazni ne plača v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izterja po uradni dolžnosti (četrti odstavek 33. člena ZIZ).

3. Postopek izvršbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 2. člena ZIZ) se začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, ki se izterja po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je bilo to obvestilo računovodske službe o neplačani denarni kazni. V obvestilu so navedeni podatki o dolžnici, obvestilo pa ne vsebuje podatkov o dolžnikovem premoženju, na katerega bo mogoča izvršba, in o izvršilnih sredstvih. Vse te podatke v postopku izvršbe, ki se začne po uradni dolžnosti, zbere sodišče samo. V obravnavani zadevi izbira izvršilnega sredstva še ni bila opravljena, očitno pa se je sodišče odločilo za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, saj tako Okrajno sodišče v Ljubljani kot Okrajno sodišče v Kopru svojo (ne)pristojnost opirata na določilo prvega odstavka 100. člena ZIZ, ki določa krajevno pristojnost izvršilnega sodišča za izvršbo na denarno terjatev.

4. Posebnost postopka izvršbe, ki se uvede po uradni dolžnosti, je, da je enostranski, saj v njem ni upnika v procesnem smislu. Sicer pa za postopek izvršbe, uvedene po uradni dolžnosti, ZIZ ne določa kakšnih posebnosti. Za presojo krajevne pristojnosti sodišča je zato treba uporabiti določbe o pristojnosti, ki veljajo za postopek izvršbe nasploh. Pristojnost se presodi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah poudarilo, da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva. Ker se postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, začne z obvestilom pristojnega organa o neplačani terjatvi, to pomeni, da je relevanten podatek, ki ga o prebivališču dolžnika navede pristojni organ v takem obvestilu.

5. V konkretnem primeru je računovodska služba v obvestilu o neplačani denarni kazni, ki naj se izterja po uradni dolžnosti, kot naslov dolžnice navedla ... Ljubljana, torej prebivališče, ki sodi v pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v z zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.