Jedro

Z ugovornimi trditvami je dolžnik smiselno zanikal resničnost in pravilnost terjatve, njen obstoj in zahteval, da upnik predloži resnične ter točne podatke, kar je njegovo dokazno breme v pravdnem postopku. To pomeni, da je dolžnik zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izrek glasi: ″Sklep o izvršbi z dne 24. 3. 2020 se razveljavi.

O zahtevku in stroških bo sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.″

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Ugotovilo je, da dejstva, ki jih navaja dolžnik v ugovoru, ne predstavljajo pravno relevantnih dejstev, prav tako ni ponudil dokazov. Zato ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče že pri prvem pisanju v pravnem pouku sklepa o izvršbi navedlo, da ni preverjalo podatkov upnika o njihovi resničnosti in nepravilnosti. Sedaj se je sodišče brez preverjanja resničnih podatkov postavilo na stran upnik in v nasprotju z Ustavo RS, ki govori o pravici do poštenega sojenja. Kot dolžnik bo svoje dokaze podal v pravdnem postopku, ko bo upnik podal resnične in verodostojne podatke. Sodišče je postavilo dolžnika v neenakopraven položaj. Sklepu ugovarja z dejstvom, da upnik ni podal točnega zahtevka, kakor tudi ni zahtevi za izvršbo podana dokumentacija, ki bi izkazovala dejansko stanje.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da dolžnik v pritožbi ne navede utemeljenih razlogov, na podlagi katerih bi lahko uspel. Sodišče je pri izdaji sklepov postopalo skladno z veljavnimi predpisi, na takšen način je postopal tudi upnik pri vložitvi predloga za izvršbo. Delnih plačil dolžnika, ki naj bi jih upnik ne evidentiral oziroma upošteval pri vloženem predlogu za izvršbo, ni.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Naloga sodišča prve stopnje je bila samo preizkusiti obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z drugim odstavkom 61. člena ZIZ se šteje, da je ugovor zoper naložitveni del sklepa o izvršbi obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Navesti mora pravno pomembna dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predložiti (predlagati) dokaze, s katerimi dokazuje zatrjevana dejstva1. Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov2. Če je ugovor obrazložen, se trditve strank presojajo v rednem pravdnem postopku.

6. Dolžnik utemeljeno ponavlja ugovorne trditve, da je že sodišče v pravnem pouku sklepa o izvršbi navedlo, da ni preverjalo podatkov upnika o resničnosti in pravilnosti, da upnik ni podal točnega zahtevka, kakor tudi, da zahtevi za izvršbo ni podana dokumentacija, ki bi izkazovala dejansko stanje. Res je omenjal tudi plačane zneske in ni navedel točno koliko naj bi znašali, še manj predložil dokazov o plačilih, vendar zaradi tega ni umaknil osrednjih ugovornih trditev, da sodišče ni preverjalo podatkov upnika, njihove resničnosti in pravilnosti ter da mora upnik predložiti resnične in točne podatke oziroma dokumente, ki bodo izkazovali dejansko stanje. Z ugovornimi trditvami je dolžnik smiselno zanikal resničnost in pravilnost terjatve, njen obstoj in zahteval, da upnik predloži resnične ter točne podatke, kar je njegovo dokazno breme v pravdnem postopku. To pomeni, da je dolžnik zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi. Ugovor dolžnika je bil obrazložen. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je le uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

7. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999. 2 Odločba Ustavnega sodišča Up-854/05-14, sklepi VSL III Ip 5487/2013, I Ip 4311/2014, VSC I Ip 626/2008.