Jedro

Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena ZUP, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo zoper sklep gozdarske inšpekcije Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Območna enota Koper, Izpostava Postojna, št. 613-83/2010/22 z dne 4. 2. 2013, s katerim je bilo v točki 1. odločeno, da sta tožeči stranki dolžni v roku 3 dni po vročitvi izpodbijanega sklepa v korist proračuna RS plačati denarno kazen v znesku 700 EUR, ki je bila zagrožena s sklepom Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano in okolje, Enota Koper, Izpostava Postojna, gozdarska inšpekcija št. 0613-535/2009 z dne 25. 11. 2012. V točki 2. pa je bilo odločeno, da jima bo kot prisilno sredstvo izrečena nova, višja denarna kazen v znesku 800,00 EUR, če do 20. 2. 2012 ne bosta izvršila naloženih obveznosti z izrekom inšpekcijske odločbe št. 0613-535/2009 z dne 15. 2. 2010. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je bilo ob ponovnem kontrolnem pregledu dne 1. 2. 2013 ugotovljeno, da zavezanca še vedno nista izpolnila svoje obveznosti v celoti. Navedla je tudi, da pravno ni relevantno v tej zadevi, ali je v inšpekcijski odločbi navedena parcela 452/1 sedaj v zemljiškem katastru vpisana kot kmetijsko zemljišče, saj je relevantno, da je v gozdno gospodarskem načrtu in v PUP opredeljena kot gozd, zato je po veljavnih predpisih gozd in je za odločanje v zadevi stvarno pristojen gozdarski inšpektor. Nadalje navaja, da tožeči stranki kot inšpekcijska zavezanca nista izvršila njegove odločbe št. 0613-535/2009 z dne 15. 2. 2010, s katero jima je bilo naloženo, da morata iz predmetne gozdne parcele, odstraniti dva kontejnerja, gradbeni material, gradbene odpadke, odpeljati kupe peska ter plaz gramoza s platoja, na katerem je zgrajena betonska plošča in da se mora parcela uporabljati v skladu z njeno namensko uporabo. Tožeči stranki sta sicer parc. št. 452/1 k.o. A. razdelili na nove parcele št. 452/3, 452/4 in 452/5, vse k.o. A., predmet te zadeve pa je na novo nastala parc. št. 452/4 k.o. A., ki je del parc. št. 452/1 iste k.o., in je bila predmet pravnomočne odločbe št. 0613-535/2009 z dne 15. 2. 2010. Glede na to, da tožeči stranki nista ravnali v skladu z naloženimi ukrepi, je bil izdan izpodbijani sklep na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena ZUP.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 0613-117/2013/4-VN z dne 22. 3. 2013 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijani sklep zavrnilo.

Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi je predmet upravnega spora sklep o dovolitvi izvršbe, ki je bil izdan na podlagi prvega in drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je bilo ugotovljeno, da je bilo inšpekcijskima zavezancema (tožečima strankama) s sklepom gozdarskega inšpektorja Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, Območna enota Koper, Izpostava Postojna, št. 0613-535/2009 z dne 25. 11. 2013 o dovolitvi izvršbe zagrožena kazen v znesku 700,00 EUR, če bosta v nasprotju z naloženo obveznostjo še nadalje uporabljala gozdno zemljišče na način, ki ni v skladu z njegovo namensko rabo. Inšpekcijskima zavezancema je bil inšpekcijski ukrep izrečen z odločbo št. 0613-535/2009 z dne 5. 2. 2010, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 0613-302/2010/4 z dne 25. 11. 2010 in pravnomočna s sodbo tega sodišča opr. št. III U 511/2010-7 z dne 20. 1. 2012, s katero je bilo tožečima strankama naloženo, da s parc. št. 452/1 k.o. A. odstranita dva kontejnerja, gradbeni material, gradbene odpadke, odpljeta kupe peska ter plaz gramoza s platoja, na katerem je zgrajena betonska plošča in da se mora parcela uporabljati v skladu z njeno namensko rabo.

Iz določbe prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izhaja, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke, o zakonitosti drugih aktov pa samo, če tako določa zakon. Glede na navedene določbe ZUS-1 izpodbijani sklep ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj se s sklepom o izvršbi ne posega v pravico, obveznost ali pravo korist tožeče stranke. Vsebinsko je bilo namreč odločeno o pravici tožeče stranke z izvršilnim naslovom, to je z odločbo o inšpekcijskih ukrepih z dne 15. 2. 2010, s katero je bila tožečima strankama naložena ureditev gozdne parcele št. 452/1 k.o. A. in jima naloženo, da parcelo uporabljata v skladu z namensko rabo. Z izpodbijanim sklepom se ta odločitev ne spreminja, nova parcelacija pa glede na to, da med strankami ni sporno, da se inšpekcijski ukrep, dejansko nanaša na isto zemljišče, (ki nosi sedaj zaradi kasnejše parcelacije sicer drugo parcelno številko), kot je bilo predmet inšpekcijske odločbe na samo odločitev ne more vplivati. Z izpodbijanim sklepom se ta odločitev ne spreminja in se zato v pravice tožečih strank do uporabe zemljišča in pravic tožeče stranke ne posega.

Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi s katerimi je postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. To pomeni, da sklep, ki ni eden izmed sklepov naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1, ni upravni akt, oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa pa ne sodi med sklepe navedene v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo, ker ne gre za upravni akt, ki bi se s tožbo lahko izpodbijal v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).