Jedro

Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiva. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka in to kljub morebitni ugotovitvi, da je bil ta nezakonit oziroma, da je bila izbira nezakonita. S tem bi bilo varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire neučinkovito, to pa pomeni, da bi tožniku brez zadržanja izpodbijane odločbe že iz tega razloga lahko nastala težko popravljiva škoda.

Pri odločanju je sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Po mnenju sodišča bo prizadetost javne koristi z zadržanjem postopka imenovanja direktorja manjša od opisane težko popravljive škode, ki se zatrjuje v zahtevi. Iz spisov, oziroma odgovora na zahtevo tožene stranke, ne sledi, da bi bilo zaradi zadržanja imenovanja delo agencije oteženo ali celo onemogočeno.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi. Izvrševanje odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 306-2/2016/40 z dne 21. 10. 2016 se zadrži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1. Dne 15. 12. 2016 je naslovno sodišče prejelo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katero je bilo odločeno, da se A.A., rojen ..., stanujoč ..., izbere kot najprimernejši kandidat za zasedbo delovnega mesta direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (točka 1. izreka). Nadalje je bilo odločeno, da bo minister za gospodarski razvoj in tehnologijo predlagal Vladi Republike Slovenije, da Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga, da imenuje A.A. za direktorja Javnega agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (točka 2. izreka).

2. Tožnik v tožbi uveljavlja nezakonitost opravljene izbire, saj naj bi izbrani kandidat ne izpolnjeval razpisnih pogojev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter mu povrne stroške postopka. Tožnik v tožbi predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se do pravnomočne odločitve o tožbi zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. V predlogu navaja, da predlagani kandidat ministra A.A. ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev in nima zahtevanih referenc. Kandidat ni izpolnjeval niti pogojev za imenovanje za vršilca dolžnosti, zato že do sedaj ne bi smel opravljati funkcije vršilca dolžnosti direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu AVK). Tožniku bodo nastale nepopravljive posledice v primeru imenovanja predlaganega kandidata in njegovega nastopa opravljanja funkcije direktorja AVK-a. V primeru nadaljevanja tega postopka imenovanja in morebitne dokončne potrditve v državnem zboru, tožnik kot kandidat v postopku nima nikakršnih pravnih možnosti za uspeh glede pritožbe oziroma revizije postopka, s tem pa mu bo nastala nepopravljiva škoda, ki bo nastala tudi davkoplačevalcem in državi v primeru uveljavljanja odškodninskih zahtevkov zaradi nezakonitega imenovanja predlaganega kandidata.

3. Tožena stranka je v danem roku podala odgovor na zahtevo za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlaga, da zahtevo kot neutemeljeno zavrne. Vztraja, da je izpodbijana odločba zakonita in zato ne obstajajo razlogi za izdajo začasne odredbe iz 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V nadaljevanju podaja razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločba zakonita. Meni, da tožniku z izvršitvijo odločbe škoda ne more nastati, saj se z njo ne posega v njegove pravice. Tožena stranka nato opiše postopek izbire, za katerega meni, da je potekal pravilno in skladno z zakonom. Predlagani kandidat je bil s strani natečajne komisije pravilno ocenjen in utemeljeno izbran kot najprimernejši kandidat za razpisano mesto AVK. Na podlagi sklepa z dne 23. 3. 2016 je bila imenovana Natečajna komisija (v nadaljevanju Komisija) za izbiro direktorja AVK, ki je pred izvedbo izbirnega postopka določila merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov za opravljanje nalog direktorja AVK. Po tem, ko navede sklope standardov in meril, ki jih je presojala Komisija, zaključi, da je na podlagi poročila Natečajne komisije z dne 7. 6. 2016 in po opravljenih razgovorih s kandidati minister presodil, da je najprimernejši kandidat za zasedbo delovnega mesta direktorja AVK A.A. Nadalje navaja, da lahko, glede na tožbeni predlog tožnika, sodišče v primeru, če presodi, da je tožba utemeljena, izpodbijano odločbo odpravi in na ta način omogoči, da bo mesto direktorja ponovno dostopno tožniku v okviru novega kandidacijskega postopka. V zvezi z navedbo v zahtevi, da posledic imenovanja ne bil bilo mogoče sanirati, navaja, da Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (v nadaljevanju ZPOmK-1) v 5. alineji prvega odstavka 12.k člena določa, da se direktor agencije predčasno razreši, če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje. Ker protipravnost izbire ni izkazana, pa tudi ne more biti vzročne zveze med domnevno protipravnostjo in škodo, ki naj bi nastala tožniku. Pa tudi v primeru, da bi bila odločba nezakonita, tožniku ne bi mogla nastati škoda, saj nima upravičenja biti imenovan za direktorja zgolj zaradi izpolnjevanja pogojev in svoje strokovnosti. Tudi če bi bil imenovani direktor AVK v skladu z 12.k členom ZPOmK-1 predčasno razrešen, ni zagotovljeno, da bi se v ponovljenem natečajnem postopku za direktorja AVK izbral tožnik. Glede na navedeno, ni izkazana težko popravljiva škoda, samo sklicevanje na učinkovitost sodnega varstva, ne da bi tožnik jasno, natančno in določno opredelil težko popravljivo škodo, ki naj bi v primeru neizdane začasne odredbe nastala, za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ne zadošča. 4. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena

5. Tožnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero bi se zadržala izvršitev izpodbijane odločbe. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na zahtevo tožnika odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

6. Sodišče v postopku odločanja o zahtevi za izdajo začasne odredbe ni presojalo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, za katero se predlaga odložitev izvršitve, pač pa se jo je omejilo le na odločanje o tem, ali bi z izvršitvijo odločbe še pred pravnomočno odločitvijo v upravnem sporu, tožniku nastala težko popravljiva škoda ter ocenjevalo sorazmernost izdaje začasne odredbe glede na javno korist, ki se zasleduje z izdano odločbo.

7. Tožnik v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe nasprotuje izbiri A.A. kot najprimernejšega kandidata na razpisano delovno mesto direktorja AVK, ker naj ta ne bi izpolnjeval pogojev za imenovanje. Tožnik sicer, kot pravilno navaja v odgovoru na zahtevo tožena stranka, res nima pravice biti izbran na razpisano delovno mesto direktorja AVK, ima pa pravico, da mu je razpisano delovno mesto dostopno v skladu in pod enakimi pogoji kot ostalim kandidatom, ki so sodelovali v javnem natečaju. Zato ni mogoče trditi, da se z izvršitvijo odločbe ne posega v upravičenja oziroma pravne koristi tožnika in da mu zato škoda iz tega naslova sploh ne more nastati, kot navaja tožena stranka.

8. Sodišče pri presoji težko popravljive škode, ki jo zatrjuje tožnik, izhaja iz predpostavke, da tožnik s tožbo ter z zatrjevanjem nepravilnega odločanja v postopku izbire uveljavlja pravico do enake dostopnosti vsakega delovnega mesta in s tem pravico, ki jo vsakomur, torej tudi tožniku, zagotavlja Ustava RS v 94. členu (tako tudi sklep Upravnega sodišča RS, št. I Up 1742/2016 z dne 14. 12. 2016). V obravnavani zadevi postopek imenovanja še ni končan, oziroma vsaj iz spisov to ne izhaja. Tožnik s tožbo uveljavlja enakopraven položaj v tem postopku. Svojo zahtevo po presoji pravilnosti in zakonitosti opravljene izbire pa bo lahko uresničil le, če izbrani kandidat do odločitve sodišča ne bo predlagan s strani Vlade v imenovanje in ga Državni zbor ne bo imenoval za direktorja AVK.

9. Vložena tožba ne zadrži izvrševanja izpodbijanega upravnega akta. Izdaja začasne odredbe je zato potrebna za zagotovitev učinkovitega upravnega spora v primeru utemeljenosti tožbe, saj bi imenovanje direktorja pred odločitvijo sodišča pomenila, da bi predlagana odprava odločbe o izbiri ne imela učinka. Določba 12.h člena ZPOmK-1 na katero se sklicuje tožena stranka, sicer res omogoča razrešitev direktorja, vendar le iz razloga, ko ta ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, torej, glede na tožbene ugovore, ki se nanašajo tudi na postopek izbire, v omejenem obsegu. Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiva. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka in to kljub morebitni ugotovitvi, da je bil ta nezakonit oziroma, da je bila izbira nezakonita. S tem bi bilo varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire neučinkovito, to pa pomeni, da bi tožniku brez zadržanja izpodbijane odločbe že iz tega razloga lahko nastala težko popravljiva škoda.

10. Sodišče pri tem dodaja, da je izdaja začasne odredbe vezana na težko popravljivo škodo, ki bi bila z izvršitvijo akta prizadeta tožniku, zato so razlogi, ki se nanašajo na škodo, ki naj bi nastala državi oziroma davkoplačevalcem, pri ocenjevanju nepopravljive škode tožnika neupoštevni.

11. Pri odločanju je sodišče, skladno z načelom sorazmernosti, upoštevalo tudi prizadetost javne koristi. Po mnenju sodišča bo prizadetost javne koristi z zadržanjem postopka imenovanja direktorja manjša od opisane težko popravljive škode, ki se zatrjuje v zahtevi. Iz spisov, oziroma odgovora na zahtevo tožene stranke, ne sledi, da bi bilo zaradi zadržanja imenovanja delo AVK oteženo ali celo onemogočeno. Iz upravnega spisa in javno dostopnih podatkov, AVK vodi vršilec dolžnosti. Zaradi pomembnosti položaja in vloge direktorja AVK s polnim mandatom, pa bo sodišče zadevo obravnavalo prednostno, v skladu z drugim odstavkom 13.a člena Zakona o sodiščih.

12. Glede na navedeno je sodišče, v skladu z 32. členom ZUS-1, zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in z njo do odločitve sodišča v tem upravnem sporu zadržalo izvajanje izpodbijane odločbe.