Jedro

Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora v znesku 4.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 7.6.2000 dalje do plačila, v 8 dneh.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani opr.št. IV P 328/86 z dne 19.11.1986, zaradi izterjave preživninske terjatve v višini 1.023.722, 60 SIT ter izvršilnih stroškov (z zakonitmi zamudnimi obrestmi) , ki so odmerjeni na 5.349,00 SIT in vseh nadaljnih izvršilnih stroškov (prav tako z zakonitmi zamudnimi obrestmi). S točko b.) pa je izvršba dovoljena tudi v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina, ki dospe v plačilo vsak mesec v znesku po 20.866,40 SIT oziroma v ustrezno valoriziranih zneskih in sicer od 1.3.1999 do 31.5.1999. Kot izvršilni sredstvi je sodišče dovolilo a.) rubež dolžnikovih denarnih sredstev ter prenosom le-teh na naslov zakonite zastopnice ter b.)rubež, hrambo in ocenitev dolžnikovih premičnih stvari v njegovem stanovanju na ... v... ter prodajo le-teh in poplačilom upnice.

Proti sklepu je ugovarjal dolžnik in sicer zoper del, ki se nanaša na rubež premičnin. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep le delno ohrani v veljavi (glede rubeža denarnih sredstev), v ostalem delu pa naj sklep razveljavi. Navaja, da je stanovanje, v katerem se le-te nahajajo, last A., v njem pa živi S. - dolžnikova sedanja žena.

Dolžnik naj po lastnih besedah svojega premičnega premoženja ne bi imel. Nadalje pa še pravi, da bi morala pri rubežu denarnih sredstev veljati omejitev po 102. členu ZIZ.

Na ugovor je odgovorila upnica, ki pravi, da dolžnik na naslovu Parmova 25 stalno prebiva, premoženje, ki se pridobi v času trajanja zakonske skupnosti z delom, pa je skupno premoženje. Upnica predlaga, naj se izvršba nadaljuje v skladu s sklepom o izvršbi.

Prvo sodišče je štelo, da je ugovor neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi.

Ugovor kot pritožba je neutemeljen.

Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na dovolitev izvršbe z izvršilnim sredstvom - rubežem dolžnikovih premičnin, so neutemeljene iz dveh razlogov. Prvič, je takšen ugovor preuranjen, saj je z izpodbijanim sklepom izvršba zgolj dovoljena. Drugič, pa vsebinsko ugovorne navedbe predstavljajo tisto, kar bi lahko ugovarjal tretji (64. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), dolžnik pa ni tretji in ZIZ zanj ne predvideva tovrstnega ugovora. Dolžniku gre nadalje pojasniti, da se omejitve po 102.členu ZIZ nanašajo zgolj na rubež dolžnikove plače oziroma drugih prejemkov, ne pridejo pa v poštev takrat, kadar je izvršilno sredstvo rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih.

Ker dolžnik torej ni podal nobenega izmed ugovornih razlogov (55.člen ZIZ) ter prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je ugovor kot pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (353.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Stroške odgovora na ugovor je sodišče priznalo v skladu z odvetniško tarifo (5.točka tar.št. 21 v zvezi s točko 2e tar.št. 13), ob upoštevanju vrednosti točke 90 SIT.