Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem. Kljub temu pa, glede na konkretne okoliščine primera, in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo. Štelo je, da tožnica ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek, ker predlogu za preložitev glavne obravnave ni predložila zdravniškega potrdila, izdanega na predpisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008), iz katerega bi izhajalo, da gre za nenadno in nepredvidljivo bolezen, ki ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Iz navedb predloga za vrnitev v prejšnje stanje izhaja, da je tožnica iz zdravstvenih razlogov zamudila na narok za glavno obravnavo dne 27. 10. 2016, ni pa predlogu predložila ustreznega zdravniškega potrdila, ki bi opravičeval njen izostanek. Tudi dejstvo, da ni imela pravnega zastopnika, ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica sama in posebej njena pooblaščenka. Pooblaščenka v pritožbi navaja, da je tožnici lečeča zdravnica 24. 10. 2016 izdala zdravniško potrdilo, iz katerega je razvidno, da se tožnica zaradi bolezni ne more udeležiti obravnave na sodišču in je tožnica istega dne to zdravniško potrdilo tudi poslala naslovnemu sodišču. Tožnica ne more vplivati na obrazce, ki jih izdajajo lečeči zdravniki, ki praviloma ne razpolagajo z ustreznimi obrazci v skladu z zakonom. Bistvo zadeve pa je, da je bila tožnica zaradi zdravstvenega stanja, za katerega sodišče ne more vedeti ali je nepredvidljivo in nenadno, temveč je očitno iz potrdila, izdanega le nekaj dni pred obravnavo, vsakomur razumljivo, da je takšno zdravstveno stanje nastopilo verjetno tistega dne ali dan poprej in gre za javno listino, ki dokazuje, da stranka zaradi zdravstvenih težav nima možnosti sodelovati na glavni obravnavi. Tožnici je bila tako kršena pravica iz 23. člena Ustave RS, storjena pa tudi bistvena kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Bistvo spora v glavni zadevi je zdravljenje v tujini zaradi bolezni, ki se lahko poslabša, tako da stranka ni sposobna prihoda na sodišče. Meni, da podatki v predpisanem obrazcu ne zagotavljajo drugačne vsebine, kakor predloženo potrdilo, ki je enako kredibilno. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožnica v pritožbi uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ker je sodišče tožnici z nezakonitim postopanjem preprečilo sodelovanje v kontradiktornem izjavljanju o pomembnem vprašanju zaradi pravice do zdravljenja v tujini. Sodišče bi se lahko iz dokazov v spisu prepričalo, da pri tožnici že leta traja kronična okužba s Coxsackie virusi, v težkih posledicah. Zato je logično in vsakemu laiku znano, da se stanje ne izboljšuje, ampak se v kroničnem bolezenskem stanju pojavlja tudi nenadno in nepredvidljivo poslabšanje. Razlogi za izostanek z obravnave so bili podani v zdravniškem potrdilu in še v vlogi tožnice. Tožnica je pojasnila, da nima pooblaščenca, zato je bilo od sodišča še toliko bolj za pričakovati, da v kolikor dvomi v navedene razloge za preložitev obravnave, bi moralo tožnico tudi opozoriti, da je potrebno zdravniško potrdilo na posebnem obrazcu. Tožnica meni, da tudi ni bila pravilno vabljena na narok, saj se na prejšnji obravnavi ni odpovedala opozorilu sodišča na posledice izostanka, po določbi ZPP in po šestem odstavku 28. člena ZDSS-1, po kateri je bilo sodišče dolžno v zapisniku pojasniti morebitne posledice izostanka z naroka.

4. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper sklep v katerem meni, da pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izkazani tako zaradi neizpolnitve formalnih - procesnih pogojev, kot zaradi neizpolnitve dejanskih razlogov. Tožnica ni predložila obrazca o zdravstveni nezmožnosti za pristop na narok v vsebini kot ga ZPP zahteva v svojstvu določbe 115. člena ZPP, temveč zgolj dopis A. d. o. o., ki pa ga ni mogoče interpretirati v luči potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka za glavno obravnavo kot ga opisuje 80. a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po tej določbi mora namreč zdravniško potrdilo vsebovati podatke o osebnem imenu, prebivališču, datum rojstva zavarovane osebe, podatke o opravičeni odsotnosti in predvidenem obdobju odsotnosti ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo. Tudi ni utemeljen očitek v pritožbi, da bi moralo sodišče na prejšnjem naroku za glavno obravnavo tožnico opozoriti na vsebino obrazca, ki bi potrjeval nezmožnost prehoda na narok. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo dne 27. 10. 2016 opravilo v odsotnosti pravilno vabljene tožnice. Ocenilo je, da pogoji za preložitev naroka iz 115. člena ZPP, za kar je zaprosila tožnica, ki je dne 25. 10. 2016 sodišču prve stopnje posredovala predlog za preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov, niso podani.

7. Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok, če stranka nanj ne pride zaradi zdravstvenih razlogov preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložitvi zdravniško spričevalo, izdano na obrazcu, ki ga določa Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 118/2008), v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Pogoja za preložitev naroka sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv, dokazno podprt razlog za izostanek.

8. Po podatkih spisa je tožnica prošnjo za preložitev naroka sodišču prve stopnje posredovala 25. 10. 2016. V prošnji je navedla, da prosi za preložitev obravnave, razpisane z dne 27. 10. 2016 zaradi bolezni ter priložila zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da se tožnica razpisane obravnave dne 27. 10. 2016, ne bo mogla udeležiti zaradi bolezni.

9. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo opravilo, pri čemer je zavzelo stališče, da pogoji za preložitev niso podani, ker tožnica ni posredovala opravičila v skladu s 115. členom ZPP.

10. Pritožbeno sodišče vsekakor soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi bila tožnica morala opravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar pa glede na konkretne okoliščine v zadevi in sicer, da tožnice v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je bilo njeno opravičilo in predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo podprto z zdravniškim potrdilom o tem, da se zaradi bolezni 27. 10. 2016 ne more udeležiti obravnave na sodišču, ki ga je sodišču posredovala pred opravo naloga, ugotavlja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP razpisati narok, kar pa ni storilo.

11. V skladu s 120. členom ZPP prepozne in nedovoljen predloge za vrnitev v prejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom. Po drugem odstavku istega člena razpiše sodnik glede predloga za vrnitev v prejšnje stanje narok, razen če so dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana, ali če se vrnitev predlaga iz očitno neupravičenega razloga. V danem primeru prvostopenjsko sodišče naroka glede vrnitve v prejšnje stanje ni razpisalo in je tako štelo, da naj bi bila dejstva, na katera se opira predlog splošno znana oziroma je predlog podan na podlagi očitno neupravičenega razloga. Iz dejanskega stanja, navedenega predhodno, ne izhaja, da bi bila vrnitev predlagana iz očitno neupravičenega razloga in bi prvostopenjsko sodišče bilo dolžno razloge, ki jih je navedla tožeča stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, na naroku razjasniti.

12. Navedeno bo storilo prvostopenjsko sodišče v ponovljenem postopku, ko bo odločalo ponovno o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. V kolikor bo dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, bo v skladu z drugim odstavkom 116. člena ZPP razveljavilo vse odločbe, ki jih je sodišče izdalo zaradi zamude. Torej tudi sodbo, izdano istega dne kakor izpodbijani sklep. V kolikor bo predlog tožnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, bo pritožbenemu sodišču ponovno posredovalo spis z novim predložitvenim poročilom, da bo to odločilo glede pritožb zoper sodbo opr. št. II Ps 1244/2015 z dne 27. 10. 2016, torej o glavni stvari.

13. Pritožbeno sodišče še dodaja, da iz ustavne pritožbe Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-184/98 z dne 2. 2. 1999 izhaja, da je vrnitev v prejšnje stanje neposredno namenjena zagotovitvi pravice do sodelovanja v postopku, ki je izraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), vendar je dopustno le v primeru, če stranka izkaže upravičenost razlogov za zamudo.

14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbama ugodilo in sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. V skladu s tretjim odstavkom 165. člena je odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridržana za končno odločbo.