Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

‒Ali vložitev predloga za zavarovanje na podlagi 243. člena ZIZ pretrga tek zastaranja davčne izvršbe terjatve, ki je s tem sklepom zavarovana?

‒Kdaj se šteje, da je davčni dolžnik obveščen o uradnem dejanju, ki pretrga zastaranje v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2, kadar davčni organ predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

‒Ali vložitev predloga za zavarovanje na podlagi 243. člena ZIZ pretrga tek zastaranja davčne izvršbe terjatve, ki je s tem sklepom zavarovana?

‒Kdaj se šteje, da je davčni dolžnik obveščen o uradnem dejanju, ki pretrga zastaranje v skladu z drugim odstavkom 126. člena ZDavP-2, kadar davčni organ predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini?

Obrazložitev

1.Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep o davčni izvršbi Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-168748/2019-23 z dne 30. 3. 2021, ki je temeljil na treh izvršilni naslovih, med drugim odločbi o odmeri dohodnine, št. 4210-20918/11 z dne 31. 12. 2014, ki je postala izvršljiva 17. 2. 2015 (v nadaljevanju Odmerna odločba).

2.Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah na predlog davčnega organa in na podlagi seznama izvršilnih naslovov, ki je vseboval tudi Odmerno odločbo, 23. 11. 2015 izdalo sklep o zavarovanju Z 62/2015, s katerim je dovolilo zavarovanje z vknjižbo hipoteke in zaznambo izvršljivosti terjatve na tožnikovi nepremičnini. Ker je namen zavarovanja, da se upnik v morebitnem kasnejšem postopku izvršbe prednostno poplača iz sredstev, pridobljenih s prodajo zavarovanih dolžnikovih nepremičnin, je ocenilo, da gre pri vložitvi predloga za zavarovanje za uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe v smislu drugega odstavka 126. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP‑2), ki pretrga zastaranje pravice do izterjave davka. Nadalje je ocenilo, da uradno dejanje iz navedene zakonske določbe zajema tudi izdajo sklepa o zavarovanju. Ta pa je bil tožnikovi pooblaščenki vročen 20. 10. 2016, kar je štelo kot dan, ko je bil tožnik seznanjen z uradnim dejanjem davčnega organa in je s tem nastopilo pretrganje zastaranja po drugem odstavku 126. člena ZDavP-2.

3.Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4.Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Gre namreč za pomembni pravni vprašanji, ki se nanašata na pravilno razlago drugega odstavka 126. člena ZDavP-2. Predvsem se zastavlja vprašanje, kdaj pride do pretrganja zastaranja pravice do izterjave davka, kadar davčni organ, ki že razpolaga z izvršilnim naslovom, predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Po presoji Vrhovnega sodišča je odgovor pomemben za razvoj prava preko sodne prakse ter zagotovitev pravne varnosti potencialno večjega števila davčnih dolžnikov. Predlogu je zato v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je drugo dopuščeno vprašanje zamejilo na okoliščine konkretnega primera.

6.V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 126, 126/2

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.