Jedro

Z izbrisom tožeče stranke iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, je izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Uvodno o upravnem postopku

1.Ministrstvo za finance, Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ prve stopnje ali prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo, št. DT 0610-728/2018-21 z dne 13. 3. 2019, odločilo, da se podjetju A. A., s. p. (v nadaljevanju zavezanec ali tožeča stranka) do odprave dela na črno prepoveduje opravljanje dejavnosti posredovanje začasne delovne sile, ki se uvršča v šifro 78.200 po SKD.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ prve stopnje pri nadzoru dela na črno po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1) v družbi B., d. d. ugotovil, da je oseba B. B. 19. 10. 2018 ob 12.00 uri v poslovnih prostorih družbe B., d. d. opravljala pomožna dela pri izdelavi sefov. Pri opravljanju dela je B. B. uporabljal delovna sredstva (varilni aparat in brusilko), ki so last družbe B., d. d. Delo mu je odrejal in nadziral delovodja družbe B., d. d. Organ prve stopnje je na podlagi izjave zavezanca ugotovil, da je imel B. B. podpisano pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega del za obdobje zaposlitve od 22. 9. 2018 do 21. 9. 2019. Zavezanec je na zapisnik izjavil, da je delavca poslal na ogled v družbo B., d. d. Družba B., d. d. je v dopisu navajala, da je delavec B. B. opravljal delo v njihovih poslovnih prostorih v obdobju od 6. 10. 2018 do 19. 10. 2018 v imenu in za račun delodajalca C., d. o. o. Slednja družba je v izjavi z dne 18. 1. 2018 navajala, da je delavec B. B. zaposlen v podjetju A. A., s. p. Delavca so si sposodili na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Delavec je delo v družbi B., d. o. o. opravljal v imenu družbe C., d. o. o. v skladu s pogodbo o poslovnem sodelovanju z družbo B., d. d.

3.Nadalje je v postopku nadzora prvostopenjski organ v družbi D., d. o. o. preverjal pravne podlage za opravljanje dela prisotnih delavcev, ki niso bili zaposleni v družbi D., d. o. o., so pa v njenih poslovnih prostorih opravljali delo. Ugotovljeno je bilo, da je v družbi opravljal delo varilca C. C., ki je bil od 17. 10. 2017 zaposlen v družbi A. A., s. p. Delavec je opravljal delo varilca v poslovnih prostorih družbe D., d. o. o. 40 ur na teden. Pri opravljanju dela je uporabljal orodje in stroje, last družbe D., d. o. o. Delo mu je odrejal in ga nadzoroval D. D., ki je zaposlen v družbi D., d. o. o. Prihod na delo je evidentiral v elektronski sistem družbe D., d. o. o. s kartico, ki jo je dobil v navedeni družbi. Odsotnost z dela mu je odobril D. D.

4.V postopku nadzora je A. A. kot zakoniti zastopnik zavezanca A. A., s. p., podal izjavo, da je delavec C. C. opravljal delo v družbi D., d. o. o. na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 62/16 z dne 3. 10. 2016 in aneksa 62/17 z dne 4. 1. 2017 za opravljanje varjenja, ključavničarskih del, montaže in ostalih del. Iz pogodbe je razvidno, da režim in način dela usmerja družba D., d. o. o., ki delo tudi nadzoruje in odreja ter daje na razpolago delovna sredstva.

5.Splošne značilnosti dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku so določene v 163. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) vpisan v Poslovni register Slovenije v skladu s 74. členom Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). V register mora v skladu z drugim odstavkom istega člena navesti dejavnosti, ki jih bo opravljal in druge podatke in listine, ki jih določa zakon. Podjetnik lahko opravlja samo tiste dejavnosti, ki jih ima vpisane v Poslovni register Slovenije. Ker gre pri opravljanju dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku za regulirano dejavnost, mora delodajalec pred začetkom opravljanja dejavnosti pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, v skladu s 167. členom ZUTD. Opravljanje dejavnosti brez enega izmed predhodno navedenih pogojev šteje za delo na črno po 3. členu ZPDZC-1, kjer je določeno, da je delo na črno prepovedano, za kar se šteje opravljanje dejavnosti, kadar samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti.

6.Organ prve stopnje je navajal, da izpostavljena dejstva dokazujejo, da je delodajalec A. A., s. p., zagotavljal delo delavcev uporabniku s tem, ko je posredoval delavce na delo uporabnikom delovne sile. Delavca C. C. in A. A. sta delo opravljala v skladu z določili 163. člena ZUTD, ki določa, da je opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Delodajalec oziroma posrednik delovne sile mora biti registriran oziroma imeti v ustanovnem aktu določeno dejavnost posredovanje začasne delovne sile, ki se uvršča v šifro 78.200 SKD, in pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za delo, v skladu s 167. in 168 členom ZUTD, ter se vpisati v evidenco, predpisano v skladu s 167. in 168. členom ZUTD.

7.Organ prve stopnje je ugotovil, da je zavezanec v času nadzora v družbi B., d. d. in v družbi D., d. o. o. izvajal dejavnost zagotavljanja dela delavcev uporabniku, ki se uvršča v šifro 78.200 SKD. Nadalje je prvostopenjski organ na podlagi uradnih evidenc ugotovil, da zavezanec v času izvajanja nadzora v družbi D., d. o. o. 23. 11. 2017 v poslovnem registru ni imel vpisane dejavnosti posredovanje začasne delovne sile in ni pridobil dovoljenja ministrstva, pristojnega za delo, ter ni bil vpisan v evidenco, predpisano v skladu s 167. in 168. členom ZUTD. V času izvajanja nadzora v družbi B., d. d. 19. 10. 2018 je zavezanec v poslovnem registru imel vpisano dejavnost posredovanje začasne delovne sile, ni pa pridobil dovoljenja ministrstva v skladu s 167. členom ZUTD.

8.Prvostopenjski organ je še povzemal izjavo zavezanca, da ne opravlja dejavnosti posredovanje začasne delovne sile, saj nima pridobljenega dovoljenja s strani pristojnega ministrstva, kar je organ glede na zgornje ugotovitve ovrgel. Skliceval se je na 2. alinejo prvega odstavka 3. člena ZPDZC-1 in zavezancu očital opravljanje dejavnosti posredovanje začasne delovne sile na črno. Svojo pristojnost je utemeljeval na prvem odstavku 19. člena ZPDZC-1 in zavezancu prepovedal opravljanje dejavnosti posredovanje začasne delovne sile.

9.Ministrstvo za finance (v nadaljevanju tožena stranka) je z odločbo, št. DT-499-04-16/2019-2 z dne 18. 12. 2019, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

10.Tožeča stranka je v tožbi oporekala ugotovitvam organa prve stopnje, da naj bi stanje glede delavca B. B. ustrezalo okoliščini, da je tožeča stranka delavca napotila na delo in da je opravljala dejavnost pod šifro 78.200 SKD. Organ prve stopnje je pravilno ugotovil, da je tožeča stranka podala izjavo na zapisnik in za navedenega delavca posredovala pogodbo o zaposlitvi ter pojasnila, da je bila ta pogodba posredovana tudi na Upravno enoto v Mariboru v smislu pribave ustreznih dovoljenj. Za omenjenega delavca je bil namreč v teku tudi postopek pribave dovoljenja za delo in bivanje, pri čemer se je delavec nahajal v družbi D., d. o. o. v okviru poslovnega sodelovanja, v kritičnem času v okviru pregleda del oziroma da se seznani s procesom dela. Tožeča stranka je izrecno zanikala opravljanje dejavnosti pod šifro 78.200 SKD z navedbo, da nima pridobljenega dovoljenja s strani pristojnega ministrstva oziroma ta del dejavnosti ni opravljala. V tem delu je odločba nepojasnjena, nenazadnje nikjer ni izrecno obrazloženo, v čem tožeča stranka zapade pod očitek o opravljanju posredovanja delovne sile.

11.Zagotavljanje dela namreč predstavlja vsako zagotavljanje dela s strani pravne ali fizične osebe (delodajalec), s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Napoteni delavec je tisti, ki ima z delodajalcem veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in katerega delo delodajalec za zagotavljanje dela zagotavlja uporabniku, pri katerem delavec začasno dela. Tožeča stranka je izpostavljala, da je organ prve stopnje v izpodbijani odločbi očital tožeči stranki delo na črno oziroma posredovanje delovne sile kljub temu, da delavec B. B. očitno ni imel urejenih vseh dokumentov in dovoljenj, da lahko kot tujec opravlja delo. Tako tudi ni mogoče govoriti o veljavno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in o zakonskem znaku prekrška posredovanja delovne sile, saj le-ta v tem delu ni izpolnjen. Prekršek je kot takšen že v tem delu nekonkretiziran oziroma v nasprotju s tolmačenjem zakonodaje organa prve stopnje, ki v izpodbijani odločbi navaja, da je za zagotavljanje dela delavcev uporabniku potrebna veljavno sklenjena pogodba o zaposlitvi.

12.Tožeča stranka je glede delavca C. C. trdila, da je imela tožeča stranka osnovna sredstva že v času pregleda, kar je razvidno iz registra osnovnih sredstev iz leta 2019, kakor tudi iz prejšnjih let. Delo se je očitno opravljalo s sredstvi tožeče stranke, saj je iz registrov razvidno, da tožeča stranka razpolaga z raznimi varilnimi aparati in ostalimi stvarmi, potrebnimi za opravljanje dela, kot je to navedeno v pogodbi o poslovnem sodelovanju za opravljanje varilskih, ključavničarskih, montažnih ter ostalih del.

13.Organ prve stopnje je po navedbah tožeče stranke neutemeljeno ugotavljal, da naj bi delavca opravljala delo v poslovnih prostorih uporabnika v času izvajanja delovnega in proizvodnega procesa uporabnika, da sta bila vključena v delovni proces uporabnika, da sta opravljala delo pod nadzorom uporabnika ter da je posledično šlo za posredovanje delovne sile. S takšno oceno se tožeča stranka ni strinjala, saj je bil za B. B. v teku postopek pribave delovnega dovoljenja in ureditve veljavne pogodbe o zaposlitvi, delavec pa ni bil aktivno vključen v delovni proces pri družbi D., d. o. o. Z navedeno družbo je bila sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju, pri čemer pa tožeča stranka ni opravljala dejavnosti napotenih delavcev, saj ni bila vpisana v register pri pristojnem ministrstvu, delavec B. B. pa ni imel veljavno podpisane pogodbe o zaposlitvi, saj je bil v fazi pridobivanja enotnega dovoljenja, dela pa ni opravljal v okviru delovnega procesa. Delavec ni bil posojen, niti ni bil v aktivnem delovnem procesu.

14.V izpodbijani odločbi je sicer pravilno ugotovljeno, da je imela tožeča stranka z družbo D., d. o. o. sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za opravljanje varilskih, ključavničarskih, montažnih ter ostalih del. Tožeči stranki se očita, da je posredovala delavca in opravljala dejavnost posoje delovne sile ter da pri delodajalcu ni bilo ustrezno urejenih dokumentov v okviru poslovnega odnosa delodajalca oziroma tožeče stranke z njenimi poslovnimi partnerji, kar pa je v nasprotju z listinskimi dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka. S tem tudi dejansko stanje ne zapade pod zgoraj citirana določila 3. člena ZPDZC-1.

15.Tožeča stranka je še navajala, da je bila v postopku pribave dovoljenja za delo in bivanje, pri čemer je tekom postopka na prvi stopnji že dostavila dokument z dne 30. 1 .2019 oziroma dovoljenje na podlagi sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino glede zaposlovanja državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. Kasneje pa je dostavila še dokaz o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo ter prijavo delavca v zavarovanje, kljub temu pa je bila izdana izpodbijana odločba. V izpodbijani odločbi ni navedeno ali pojasnjeno, da je šlo za t. i. fiktivno poslovno razmerje, da naj ne bi šlo za poslovno sodelovanje ampak za posredovanje delovne sile, niti ni konkretizirana ta okoliščina, ki bi torej lahko sploh izkazala zakonski znak očitkov o posredovanju delovne sile. Očitki v izpodbijani odločbi ostajajo nesubstancirani in nekonkretizirani, obstoj prekrška ali kršitev določil zakona je le domneva organa prve stopnje, ki prepisuje zakonske določbe, kar pa ne more zadostiti standardu konkretizacije abstraktnega dejanskega stanu očitkov po 3. členu ZPDZC-1.

16.Tožeča stranka je sodišču predlagala, da izpodbijano odločbo in odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v nov postopek. Zahtevala je še povrnitev stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

17.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navajala, da se je z izpodbijano odločbo tožeči stranki na podlagi določbe prvega odstavka 19. člena ZPDZC-1 zgolj prepovedalo opravljanje dejavnosti posredovanja začasne delovne sile do odprave dela na črno, ni pa se odločalo o morebitni prekrškovni odgovornosti tožeče stranke. Prekrškovni postopek se vodi v skladu z določbami Zakona o prekrških in gre za samostojen, od predmetnega postopka ločen postopek. Tožbene navedbe, iz katerih izhaja, da prekršek v izpodbijani odločbi ni konkretno obrazložen, so zato v tem postopku povsem irelevantne.

18.Tožena stranka je opozorila na protispisnost navedb tožeče stranke, da delavec B. B. v času nadzora ni imel urejenih vseh dokumentov in dovoljenj v smislu, da lahko kot tujec opravlja delo. Omenjeni delavec je namreč imel s tožečo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z dne 21. 9. 2018 z obdobjem zaposlitve od 22. 9. 2018 do 21. 9. 2019, prav tako je imel veljavno enotno dovoljenje za prebivanje in delo, izdano 23. 2. 2018, z veljavnostjo do 11. 1. 2019, ni pa bil prijavljen v obvezna socialna zavarovanja. Temu posledično je bilo B. B. z odločbo, št. DT 0610-728/2018-20 z dne 13. 3. 2019, zaradi zaposlitve na črno prepovedano opravljanje dela pri tožeči stranki, kar pa sicer ni predmet tega postopka.

19.Tožena stranka je sodišču predlagala, da tožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno.

K I. točki izreka

20.Tožba ni dopustna.

21.Sodišče tožbo v upravnem sporu vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene vse predpostavke, ki jih za to predpisuje zakon. V skladu z določbami prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov v upravnem sporu, mora za to izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga sicer ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa mora sodišče, tako kot na obstoj ostalih procesnih predpostavk iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če ugotovi, da tožeča stranka nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo s sklepom zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

22.V obravnavani zadevi je predmet presoje upravna odločba, s katero je tožena stranka tožeči stranki do odprave dela na črno izrekla prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja začasne delovne sile, ki se uvršča v šifro 78.200 po SKD. Izrečena prepoved temelji na drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, ki določa, da je prepovedano delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar samozaposlena oseba opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti. 12. točka prvega odstavka 2. člena ZPDZC-1 samozaposleno osebo opredeljuje kot fizično osebo, ki opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost. Sodišče šteje, da definicija pojma samozaposlene osebe ustreza pojmu podjetnika po šestem odstavku ZGD-1, ki podjetnika definira kot fizično osebo, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

23.V konkretni zadevi je sodišče pri preverjanju procesnih predpostavk za obravnavo tožbe pogledalo podatke Poslovnega registra Slovenije pri AJPES za tožečo stranko in ugotovilo, da je bilo podjetje tožeče stranke A. A., s. p., 16. 1. 2023 izbrisano iz registra. Ob izdaji predmetne odločbe tožeča stranka ni registrirana kot podjetnik.

24.V skladu s prvim odstavkom 74. člena ZGD-1 lahko podjetnik začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register Slovenije. Iz 75. člena ZGD-1 nadalje izhaja, da se v naveden register vpisuje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti, pri čemer AJPES v tem primeru in v primerih, naštetih v drugem odstavku 75. člena ZGD-1, podjetnika izbriše iz Poslovnega registra Slovenije. Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka z izbrisom podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije nima več zakonske podlage za opravljanje pridobitne dejavnosti v okviru samostojne dejavnosti. 2. alineja 3. člena ZPDZC-1 prepoved dela na črno ne uzakonja za katerokoli fizično osebo, temveč zgolj za samozaposleno osebo, torej fizično osebo, ki v okviru organizirane dejavnosti opravlja pridobitno dejavnost ali drugo dovoljeno dejavnost. Izrečen ukrep je tako vezan na lastnost tožeče stranke kot podjetnika.

24.Sodišče ugotavlja, da je s tem, ko je tožeča stranka izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije, kar vključuje prenehanje opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu, izpodbijana odločba izgubila pravni učinek. Izpodbijana prepoved tožeče stranke ne zavezuje več in ne posega v njen pravni položaj oziroma ne vpliva več nanjo, saj tožeča stranka nima več položaja samozaposlene osebe, za katero prepoved velja. Z odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo v nov postopek tožeča stranka ne more več doseči izboljšanja pravnega položaja zase kot podjetnika, saj podjetniške dejavnosti ne opravlja več. Zaradi navedenega izrečena prepoved zanjo ni več pravno pomembna in v njen pravni položaj ne posega. Po navedenem sodišče ugotavlja, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka.

25.Sodišče je zato tožbo, ker izpodbijana odločba očitno ne posega v pravice tožeče stranke ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist, zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

26.Sodišče se ob ugotovitvi, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo, do (drugih) tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj tožbe ni obravnavalo meritorno.

27.Sodišče pojasnjuje, da se v skladu z določbami prvega odstavka 33. člena ZUS-1 lahko s tožbo v upravnem sporu zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna tožba), ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravice tožeče stranke ali pravne koristi (ugotovitvena tožba), izdajo oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka) in spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije). Tožeča stranka ima možnost, da postavi v svoji tožbi več zahtevkov iz 33. člena ZUS-1. Prav tako lahko ves čas do odločitve sodišča prve stopnje svojo tožbo spremeni in prilagodi morebitnim spremenjenim okoliščinam, če s tem ne zahteva nekaj več od tistega, kar je v tožbi že zahtevala, in ne poseže v dele upravne odločbe, ki so že postali pravnomočni, ker s tožbo niso bili izpodbijani. Tožeča stranka tako lahko spremeni tožbeni zahtevek na odpravo akta tudi v ugotovitveni zahtevek, če bi zaradi spremenjenih okoliščin želela, da sodišče o tem odloči. Tudi za ugotovitveno tožbo pa velja, da mora tožeča stranka zanjo izkazovati pravni interes. V obravnavani zadevi tožeča stranka tožbenega predloga ni spremenila iz izpodbojnega v ugotovitvenega, k temu pa je sodišče tudi ni bilo dolžno pozivati, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe. Sodišče pa je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZUS-1 vezano na tožbeni predlog, zato ne more odločiti drugače, kot predlaga tožeča stranka v tožbi.

K II. točki izreka

28.V skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Na podlagi navedenega določila je sodišče o priglašenih stroških tožeče stranke odločilo tako, kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa.

-------------------------------

1 Prim. VSRS sklep I Up 259/2010 z dne 29. 9. 2010, VSRS sklep I Up 234/2022 z dne 22. 2. 2023, UPRS sklep I U 887/2018-16 z dne 16. 1. 2020, UPRS sklep I U 1492/2017-10 z dne 27. 5. 2020 in drugi.

2 Sodišče je z dopisom z dne 12. 2. 2024 s podatki Poslovnega registra Slovenije in ugotovitvami seznanilo tožečo stranko, ki je v izjavi z dne 21. 2. 2024 potrdila prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti in predlagala nadaljevanje postopka na strani tožeče stranke s fizično osebo A. A.

3 Okoliščina, da je tožeča stranka kot samostojni podjetnik izbrisana iz registra, pa ne vpliva na njeno aktivno legitimacijo, saj prenehanje opravljanja gospodarske dejavnosti fizične osebe kot samostojnega podjetnika ne pomeni tudi prenehanja stranke - fizične osebe.

4 Prim. VSRS sklep I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016, VSRS sklep I Up 115/2022 z dne 7. 12. 2022.

5 Prim. VSRS sklep I Up 175/2022 z dne 19. 10. 2022, VSRS sklep I Up 234/2023 z dne 30. 11. 2023.

Zveza:

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (2014) - ZPDZC-1 - člen 2, 2/1, 2/1-12, 3, 3-2, 19, 19/1 Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 163, 167, 168 Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.