Up-105/97

25. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb J. P., B. K. in D. H., vseh iz H., ki jih zastopa M. K., odvetnica v R. na seji senata dne 25. 5. 1999

s k l e n i l o :

Ustavne pritožbe J. P., B. K. in D. H. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 117/95 z dne 23. 1. 1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1784/93 z dne 13. 9. 1994 in sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, št. VI P 137/93-11 z dne 29. 6. 1993 se ne sprejmejo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek pritožnikov, da je Republiška carinska uprava Ministrstva za finance dolžna plačati določen denarni znesek z zamudnimi obrestmi od 23. 10. 1991. Drugostopno sodišče je tako odločitev potrdilo; Vrhovno sodišče je revizijo zavrnilo. Pritožniki trdijo, da izpodbijane sodbe nimajo pravne podlage in da imajo pravico do povračila škode na podlagi 26. člena Ustave. Menijo, da niso ravnali nezakonito in da niso storili prekrška. Do ugotovitve, da prekršek so storili, naj bi sodišča prišla s kršitvijo procesnih pravic: sodišče naj bi jih v postopku ne zaslišalo; trditev, da so prevažali blago čez carinsko črto izven mejnega prehoda, naj bi ne bila dokazana, ker naj bi bili mejni prehodi označeni šele od leta 1993 naprej. Predlagajo razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev v novo odločanje prvostopnemu sodišču.

2.Pritožniki so bili s prvostopno odločbo pristojnega organa za prekrške spoznani za odgovorne, da so prestopili mejo izven mejnega prehoda. Izrečena jim je bila denarna kazen in varstveni ukrep odvzema svinj, ki so jim bile zasežene dne 22. 10. 1991. Z drugostopno odločbo o prekršku je bil postopek ustavljen, ker naj bi bil tekel brez zahteve upravičenega predlagatelja, to pa naj bi bila absolutna bistvena kršitev postopka. V tožbi zoper državo so pritožniki uveljavljali povračilo stroškov postopka o prekršku in povračilo škode zaradi odvzetih svinj z zamudnimi obrestmi od dneva zasega svinj. Ker naj bi bili očitanega prekrška ne storili, naj bi bila odvzem in prodaja svinj ter postopek o prekršku nezakonita, v tej nezakonitosti pa naj bi bil podan element protipravnosti ravnanja državnega organa.

B.

3.S trditvijo, da izpodbijane sodbe nimajo pravne podlage in da so zaradi protipravnega ravnanja državnega organa upravičeni do povračila škode po 26. členu Ustave, pritožniki izpodbijajo pravilnost izpodbijanih sodb. Ustavno sodišče ni inštanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku, in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava samih po sebi. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) izpodbijane sodbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožniki niso izkazali, da bi bilo katero izmed pravnih stališč, zavzeto v izpodbijanih sodbah, nezdružljivo s človekovimi pravicami ali temeljnimi svoboščinami. Svoj tožbeni zahtevek so sami temeljili na stališču, da je bila protipravnost ravnanja toženega državnega organa v tem, da dejanje, zaradi katerega so bili v postopku o prekršku, ni bilo prekršek. Izpodbijane sodbe takšnemu stališču glede vprašanja, katera dejstva so bistvena za odločitev v zadevi, ne oporekajo.

4.Z zatrjevanjem, da sodišče pritožnikov v postopku ni zaslišalo in da trditev, da so prevažali blago čez carinsko črto izven mejnega prehoda, ni dokazana, pritožniki uveljavljajo kršitev enakega varstva pravic, zagotovljenega v 22. členu Ustave. Določba 22. člena Ustave vključuje pravico vsake od pravdnih strank, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so postavljena v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna (odločba št. Up-118/95 z dne 11.6.1998 - OdlUS VII, 227).

5.Očitka pritožnikov nista utemeljena. Razlog, da prvostopno sodišče ni izvedlo dokaza z njihovim zaslišanjem, je na njihovi strani. Iz drugostopne sodbe namreč izhaja, da jih na obravnavo ni bilo. Tej navedbi pritožniki ne oporekajo niti ne navajajo, da bi bil njihov izostanek opravičen. Očitek o nedokazanosti dejstva, da so prevažali blago čez carinsko črto izven mejnega prehoda, pa je pavšalen. Tako v prvostopni (str. 3 in 4) kot v drugostopni sodbi (str. 3) so navedeni razlogi, s katerimi sta sodišči utemeljili obstoj te okoliščine. Drugostopno sodišče je izrecno zavrnilo argument pritožnikov, ki ga ponavljajo v ustavni pritožbi, češ da mejni prehodi niso bili označeni. Da bi v postopku predlagali dokaze, katerih izvedbo bi sodišče zavrnilo, pa pritožniki ne zatrjujejo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude