3. 9. 2020

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe Dom Lipa, d. o. o., Ljubljana, ki jo zastopa Tomaž Urbančič, odvetnik v Domžalah, na seji 3. septembra 2020

odločilo:

Sklep Vrhovnega sodišča št. III DoR 43/2018 z dne 15. 5. 2018 se razveljavi in zadeva se vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožničin predlog za dopustitev revizije. Odločitev temelji na stališču, da je bila prvostopenjska sodba izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17 – v nadaljevanju ZPP-E), zato se v revizijskem postopku uporabljajo pravila pravdnega postopka, veljavna pred uveljavitvijo ZPP-E. Glede na vrednost spornega predmeta v obravnavanem primeru bi tako bila po mnenju Vrhovnega sodišča revizija dovoljena že po samem zakonu.

2.Pritožnica navaja, da je stališče Vrhovnega sodišča, da je bila prvostopenjska sodba izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, očitno napačno. Iz uvoda prvostopenjske sodbe naj bi jasno izhajalo, da si je sodišče po opravljeni glavni obravnavi (6. 9. 2017) izrek sodbe pridržalo do pravnomočnosti prepisa zvočnega posnetka (26. 9. 2017). Dan izdaje sodbe, tj. 26. 9. 2017, pa naj bi bil razviden tudi iz kraja in datuma izdaje sodbe. Enako naj bi izhajalo tudi iz uvoda sklepa Vrhovnega sodišča. Odločitev sodišča naj bi tako temeljila na očitno napačni ugotovitvi, ki nima podlage v sodnem spisu in krši pritožničino pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

3.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-970/18 z dne 7. 5. 2020 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) je Ustavno sodišče o sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo obvestilo Vrhovno sodišče.

4.V skladu z drugim odstavkom 56. člena ZUstS je Ustavno sodišče ustavno pritožbo poslalo v odgovor nasprotni udeleženki v gospodarskem sporu, ki nanjo ni odgovorila.

B.

5.Ustava pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva proti drugostopenjski sodni odločbi ne zagotavlja.[1] Odločitvi zakonodajalca je prepuščeno, ali bo to pravno sredstvo dopustil ali ne in pod kakšnimi pogoji. Vendar pa tako Ustavno sodišče kot Evropsko sodišče za človekove pravice v svojih odločitvah pogosto poudarjata, da mora, če zakonodajalec neko pravno sredstvo dopusti, postopek s tem pravnim sredstvom ustrezati ustavnim zahtevam.[2] To pomeni, da morata tako zakonska ureditev kot ravnanje sodišča v revizijskem postopku zagotoviti spoštovanje ustavnih procesnih jamstev in med njimi tudi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.[3]

6.Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave izhaja tudi zahteva po prepovedi sodniške samovolje. To ustavno procesno jamstvo je po ustaljeni ustavnosodni presoji kršeno, kadar je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna oziroma kadar ni oprta na razumne pravne razloge, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev, ali kadar so argumenti sodišča že na prvi pogled tako nerazumni, da po nobeni od mogočih razlag zakona ne pridejo v poštev in je zato odločitev sodišča očitno napačna.[4] Iz ustavnosodne presoje sledi, da je odločitev sodišča v nasprotju s podatki, ki so v spisu, očitno napačna, kar utemelji samovoljnost odločitve.[5]

7.V obravnavani zadevi je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da je bila prvostopenjska sodba izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, tj. pred 14. 9. 2017. Kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, si je to sodišče izrek sodbe pridržalo do pravnomočnosti prepisa zvočnega posnetka, tj. do 26. 9. 2017. To pomeni, da je bila prvostopenjska sodba izdana 26. 9. 2017, kar je po začetku uporabe ZPP-E, in ne 6. 9. 2017, kot to zmotno meni Vrhovno sodišče. Stališče Vrhovnega sodišča o izdaji sodbe pred začetkom uporabe ZPP-E tako nima podlage v spisu in je očitno napačno.

8.Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožnici kršilo pravico iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-736/04 z dne 9. 11. 2006 (Uradni list RS, št. 127/06), 4. točka obrazložitve.

[2]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-2089/06, U-I-106/07 z dne 18. 10. 2007 (Uradni list RS, št. 102/07, in OdlUS XVI, 111), 11. točka obrazložitve.

[3]Tako že v odločbi Ustavnega sodišča št. Up-117/12 z dne 10. 10. 2013 (Uradni list RS, št. 91/13 in 93/13), 8. točka obrazložitve. Enako tudi A. Galič v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Dopolnitev – A, Fakulteta za državne in evropske študije, Ljubljana 2011, str. 300.

[4]Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1005/15 z dne 31. 5. 2018 (Uradni list RS, št. 48/18, in OdlUS XXIII, 24), 23. točka obrazložitve.

[5]Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-405/03 z dne 6. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 93/05), 6. točka obrazložitve.