Jedro

Tožnica je namreč z dnem plačila pridobila šele pravico zahtevati povračilo plačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški oziroma je takrat nastal njen regresni zahtek do drugih dolžnikov (188. člen OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje peti toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom sorazmernega dela plačanega zneska). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba v izpodbijani III. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno zamudno sodbo in sklepom ustavilo postopek zoper petega toženca za solidarno plačilo 5.540,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 9. 2022 do plačila (I. točka izreka), petemu tožencu naložilo plačilo 5.540,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2023 do plačila (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 5.540,35 EUR od 6. 9. 2022 do 21. 5. 2023 (III. točka izreka) in odločitev o stroških pridržalo za poznejšo sodbo (IV. točka izreka).

2.Zoper III. točko izreka sodbe se je tožnica pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in primarno predlagala spremembo sodbe v izpodbijanem delu in ugoditev tožbenemu zahtevku tudi na plačilo zakonskih zamudnih obresti od 5.540,35 EUR od 6. 9. 2022 do 21. 5. 2023, podredno pa razveljavitev sodbe v izpodbijanemu delu in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Tožnica pritožbenih stroškov ni priglasila.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnica kot solidarna dolžnica plačala upniku več, kot znaša njen delež v pravnomočno dosojeni škodi, zato s tožbo zahteva od petega toženca kot dediča po pokojnem dolžniku, da ji povrne tisto, kar je plačala zanj (188. člen Obligacijski zakonik – OZ). Pritožba izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi obrestnega dela tožbenega zahtevka. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe je sodišče tožnici zamudne obresti priznalo od dneva vložitve tožbe in ne od dneva, ko je kot solidarna dolžnica upniku poravnala celoten dolg.

5.Zmotno je materialnopravno stališče pritožnice, da je upravičena od petega toženca kot regresnega zavezanca terjati plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska plačanega upniku od dne, ko je plačala ta znesek. Tožnica je namreč z dnem plačila šele pridobila pravico zahtevati povračilo plačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški oziroma je takrat nastal njen regresni zahtevek do drugih dolžnikov (188. člen OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje peti toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom sorazmernega dela plačanega zneska). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).

6.Pritožnica ima prav, da je peti toženec kot dedič po pokojnem solidarnem dolžniku vstopil v njegove pravice in obveznosti z dnem njegove smrti (20. 8. 2019). Vendar se je takrat vzpostavila njegova obveznost do upnika, ki mu je dolgoval pokojni dolžnik. Odločbe, ki so bile podlaga za izvršbo upnika zoper pokojnega dolžnika, ne morejo izkazovati, da je bil peti toženec seznanjen z obveznostjo do tožnice. Ta se je vzpostavila šele takrat, ko je tožnica kot solidarna dolžnica v celoti plačala upnika (6. 9. 2022). S tem plačilom je namreč nastal njen regresni zahtevek do petega toženca, kot dediča po pokojnem dolžniku. Če je tožnica plačala upniku več, kot znaša njen delež v pravnomočno dosojeni škodi, peti toženec pa ni bil obveščen o tem, da ji je dolžan povrniti tisto, kar je plačala zanj, ne more priti v zamudo prej, preden tega obvestila oziroma zahtevka za povračilo ne dobi. Rok za povračilo plačanega zakonsko ni določen, iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča pa ne izhaja, da bi bil dogovorjen, kot tudi ne, da je tožnica petega toženca že pred pravdo pozvala k povračilu sorazmernega dela zneska, ki ga je plačala upniku. V zamudo je torej peti toženec zašel z začetkom postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti (drugi odstavek 299. člena OZ). Pravdni postopek začne teči z vložitvijo tožbe (179. člen ZPP). Ker je bila tožba, katere namen je doseči izpolnitev regresnega zahtevka, vložena 22. 5. 2023, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da gredo tožnici zamudne obresti od tega dne dalje.

7.Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Ker tudi preostala uveljavljena pritožbena razloga nista podana, višje sodišče pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 188, 299, 299/1, 299/2 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.