Jedro

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti, po uradni dolžnosti lahko sodišče odloča samo, če tako določa zakon. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba zoper sklep Su 220100/2009 z dne 17. 3. 2009 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi z dne 7. 4. 2009 se ugodi in se izpodbijani sklep Dn. št. 3320/2008 z dne 16. 3. 2009 spremeni tako, da se odloči, da se vpis ne opravi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa ter izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožbi z dne 8. 6. 2009 se ugodi in se sklep opr. št. Dn. 3320/2008 z dne 21. 5. 2009 spremeni tako, da se odloči, da se vpis ne opravi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1) Okrajno sodišče v Radovljici je po predsednici sodišča z izpodbijanim sklepom, opr. št. Su 220100/2009 z dne 17. 3. 2009 odločilo, da se predlog za izločitev sodnikov, vodje zemljiške knjige in referentov zemljiške knjige na Okrajnem sodišču v Radovljici zavrže. (2.) S sklepom Dn. št. 3320/2008 z dne 16. 3. 2009 je na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I P 968/2006 z dne 14. 1. 2008 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1443/2008 z dne 30. 9. 2008, v postopku začetem po uradni dolžnosti, odločilo, da se pri nepremičninah parc. št. 306/4, 306/26, 306/33, 306/34, 306/35 in 306/24, ki so vpisane pri vlož. št. 409 k.o. R., dovoli vknjižba lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora v korist A do celote s tem, da vknjižba učinkuje od 21. 12. 2006, to je od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba spora. Nadalje je odločilo, da se dovoli izbris zaznambe spora Dn. št. 4248/2006 ter izbris zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve vpisane pod Dn. št. 4333/2006. (3.) S sklepom Dn. št. 3320/2008 z dne 21. 5. 2009 pa je na podlagi že citirane sodbe Okrožnega sodišča v Kranju in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani enake vknjižbe in izbrise dovolilo še pri 4.600/7000 nepremičnine parc. št. 306/5, vpisane pri vlož. št. 1077 k.o. R. (4.) Proti vsem trem sklepom vlaga pritožbo nasprotna udeleženka – O. R..

(5.) V pritožbi zoper sklep Dn. št. 3320/2008 z dne 16.3.2009 in sklep Su 220100/2009 z dne 17. 3. 2009, ki jo je vložila 7. 4. 2009 navaja, da se z odločitvijo po obeh izpodbijanih sklepih ne strinja in vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v povezavi z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakonom o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). 16.3.2009 je nasprotna udeleženka prejela dva sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, in sicer sklep opr. št. II Cp 188/2009 in opr. št. I Cp 189/2009, v katerih je Višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbama nasprotne udeleženke in predlog predlagateljice A za vknjižbo lastninske pravice zavrnilo. Udeleženka je istega dne vložila zahtevo, da se referenti zemljiške knjige, vodja zemljiške knjige in sodniki Okrajnega sodišča v Radovljici izločijo iz postopka , sodišče pa je 17. 3. 2009 predlog zavrglo s pravnim poukom, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Ne glede na navedeno se udeleženka zoper ta sklep pritožuje, saj meni, da mora zoper vsako odločitev sodišča biti zagotovljena pravica do pritožbe. Opozarja, da je že bilo odločeno, da o ugovoru ne odloča Okrajno sodišče v Radovljici, ampak sodnica na Okrajnem sodišču na Jesenicah. Pri sami vknjižbi so bila kršena pravila zemljiškoknjižnega postopka. Sodišče je vknjižbo izvedlo v enem dnevu, ne da bi o tem obvestilo nasprotno udeleženko. Pri tem tudi ni upoštevalo, da je bila zahtevi za izločitev priložena tudi revizija in je nasprotna udeleženka predlagala, da se do njene rešitve ne opravi vpis v zemljiški knjigi.

(6.) Na to pritožbo je odgovorila udeleženka A in predlaga njeno zavrnitev.

(7.) V pritožbi zoper sklep Dn. št. 3320/2008 z dne 21.5.2009 pa nasprotna udeleženka navaja, da je vpis na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I P 968/2006 z dne 14. 1. 2008 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1443/2008 z dne 30. 9. 2008 preuranjen, saj je bila vložena revizija na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in o njej še ni odločeno. Iz sodb tudi ne izhaja, da bi se lahko opravili vknjižba pod točko 2 ter izbris pod točko 3 in 4 sklepa. Nasprotna udeleženka je glede predloga za vpis lastninske pravice pri parc. št. 306/5 k.o. R. predlagala izločitev Okrajnega sodišča v Radovljici, saj je bil predmet stavba, v kateri posluje tudi sodišče, Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa je s sklepom opr. št. I R1/2008 z dne 10. 1. 2008 določilo za odločanje Okrajno sodišče na Jesenicah. S tem sklepom je Okrajno sodišče v Radovljici izvedlo vpis lastninske pravice kljub temu, da je bilo za isto parcelo že izločeno.

(8.) Pritožba zoper sklep Su 220100/2009 z dne 17. 3. 2009 ni utemeljena, pritožbi zoper sklep Dn. št. 3320/2008 z dne 16. 3. 2009 in z dne 21. 5. 2009 pa sta utemeljeni.

(9) Pritožbeno sodišče je izpodbijane sklepe preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa je v obsegu 2. odst. 350 člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom ZNP pazilo na nekatere absolutne bistvene kršitve določb postopka in pravilno uporabo materialnega prava.

(10.) Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, opr. št. Su 220100/2009 z dne 17. 3. 2009, je pritožnica z vlogo z dne 16. 3. 2009 zahtevala izločitev sodnikov, vodje zemljiške knjige in referentov zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer iz postopkov, ki se nanašajo na vknjižbe pri nepremičninah s parc. št. 306/4, 306/33, 306/34, 306/35 in 306/24, vse k.o. R.. Po 72. členu ZPP, ki se glede na 2. odstavek 120. člena ZZK-1 in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku smiselno uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku, lahko stranka zahteva izločitev sodnika, po 75. členu istega zakona pa tudi strokovnih sodelavcev in zapisnikarjev . Pri tem mora po 3. odstavku 72. člena ZPP izločitev zahtevati poimensko in v zahtevi navesti tudi okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Po 6. odstavku istega člena se prepozna, nerazumljiva, nepopolna ali nedovoljena zahteva za izločitev zavrže. Glede na citirano zakonsko podlago je odločitev sodišča prve stopnje, ki je po predsednici sodišča odločilo, da se predlog O. R. zavrže, pravilna, saj je predlog, s katerim je udeleženka zahtevala izločitev vseh sodnikov, vodje zemljiške knjige in referentov zemljiške knjige na Okrajnem sodišču v Radovljici, nedovoljena. Udeleženka bi morala poimensko izločati posameznega sodnika in navesti za to tudi razloge. Pravilen je bil tudi pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe, kar pa ne pomeni, da zoper takšno odločitev ni pravnega sredstva. Po 2. odstavku 363. člena ZPP je namreč v primeru, če zakon določa, da ni posebne pritožbe, možno sklep izpodbijati v pritožbi zoper končno odločbo, kar je pritožnica tudi storila.

Ker je glede na navedeno odločitev pravilna, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom ZNP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

(11.) Glede pritožbe zoper sklep, opr. št. Dn. 3320/2008 z dne 16. 3. 2009 in sklep, opr. št. Dn. 3320/2008 z dne 21. 5. 2009 Iz podatkov spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Radovljici pričelo zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti na podlagi obvestila Okrožnega sodišča v Kranju z dne 16. 10. 2008, da je bila v zadevi I P 968/2006 izdana pravnomočna sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin.

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo dispozitivnosti. Tako na podlagi 125. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih načeloma na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo. Po uradni dolžnosti lahko na podlagi 2. odstavka 125. člena ZZK-1 sodišče odloča samo, če tako določa zakon. Po uradni dolžnosti (glej 46. člen ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča o vknjižbi in drugih s to vknjižbo povezanih vpisih, zgolj na podlagi sodnih odločb iz 6. in 7. točke 1. odstavka 40. člena tega zakona in na podlagi tistih odločb iz 8. točke 1. odstavka 40. člena tega zakona, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti. V konkretnem primeru je podlaga za vpis pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I P 968/2006, s katero je bilo ugotovljeno, da je A lastnica v izreku sodbe navedenih nepremičnin. Gre za pravnomočno sodno odločbo po 3. točki 40. člena ZZK-1, ki glede na že citirani 46. člen ZZK-1 ne pomeni podlage za odločanje po uradni dolžnosti. V konkretni zadevi je torej sodišče prve stopnje v tem zemljiškoknjižnem postopku odločilo brez ustreznega predloga in torej manjka ena od osnovnih predpostavk, da bi sodišče o vpisu sploh lahko odločilo.

Pritožbama je bilo zato že iz navedenega razloga potrebno ugoditi in na podlagi 161. člena ZZK-1 izpodbijana sklepa spremeniti tako, da je bilo odločeno, da se vpis ne opravi. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi obeh izpodbijanih sklepov zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi obeh vpisov.

Glede ostalih pritožbenih izvajanj v obeh pritožbah se glede na razlog razveljavitve pritožbeno sodišče obširno ne bo izjavljalo. Pojasnjuje zgolj to, da vložena revizija v pravdni zadevi, opr. št. I P 968/2006 ni ovira za izvedbo vpisa na podlagi pravnomočne sodbe (ob predpostavki, da je vložen predlog s strani upravičene osebe). Pritožničini interesi s tem niso prizadeti, saj bi si svoje interese lahko zavarovala z zaznambo izrednega pravnega sredstva (101. do 110. člen ZZK-1). Prav tako so neutemeljeni ugovori, da za vpise pod točkami 2, 3 in 4 ni podlage v sodbi, saj mora zemljiškoknjižno sodišče, če je predlog za vknjižbo vložen, po uradni dolžnosti odločiti tudi o nekaterih drugih vpisih, ki so v zvezi z vpisi, ki so predlagani z zemljiškoknjižnim predlogom. Končno pritožnica tudi nima prav, da je sodišče odločalo v postopku, za katerega je Vrhovno sodišče Republike Slovenije določilo drugo sodišče. Iz priloženega sklepa, opr. št. I R1/2008 z dne 10. 1. 2008 je jasno razvidno, da je udeleženka predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča vložila v zemljiškoknjižnem postopku, ki je tekel pod opr. št. Dn. 4270/2006, ne pa v tem postopku. Odločitev Vrhovnega sodišča se ne more avtomatično raztezati še na druge postopke, ki tečejo med strankama. Predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v tej zadevi pa pritožnica ni vložila.