Jedro

V Zakonu o sodnih taksah ni pravne podlage za odmero sodne takse za opomin v primeru odmere sodne takse za sodno odločitev.

Izrek

1. Pritožba se v delu, ki se nanaša na sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 2735/97-25 z dne 5.11.1999, zavrne in se potrdi ta sklep.

2. Pritožbi se v delu, ki se nanaša na sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 2735/97-24 z dne 5.11.1999, ugodi in se ta sklep spremeni tako, da se glasi: Taksna obveznost tožeče stranke v tem upravnem sporu znaša 12.000,00 SIT za sodbo, ki jo je tožeča stranka dolžna plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa in se v nespremenjenem delu potrdi ta sklep.

Obrazložitev

Na podlagi 1. odstavka 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) je sodišče prve stopnje z izpodbijanima sklepoma odmerilo tožniku sodno takso za tožbo in sodbo v upravnem sporu na prvi stopnji. Za tožbo je s sklepom, št. U 2735/97-25 z dne 5.11.1999, odločilo, da znaša taksna obveznost 4.500,00 SIT in za opomin 1500,00 SIT, kar je skupaj 6.000,00 SIT, ki jih je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa. Za sodbo je s sklepom, št. U 2735/97-24 z dne 5.11.1999, odločilo, da znaša taksna obveznost 12.000,00 SIT in za opomin 1.500,00 SIT, kar je skupaj 13.500,00 SIT, ki jih je tožnik dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.

V obrazložitvi sklepa, št. U 2735/97-25 z dne 5.11.1999, je navedeno, da nastane po 1. točki 2. odstavka 4. člena ZST taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo, ko se ta izroči sodišču. Iz podatkov spisa, in sicer iz tožbe, ki jo je sodišče prejelo dne 3.11.1997, je razvidno, da tožnik takse za tožbo ni plačal. Zato mu je sodišče poslalo opomin za njeno plačilo. Opomin je bil tožniku vročen dne 23.9.1999. Po 1. odstavku tarifne št. 27 taksne tarife, ki je sestavni del ZST, je treba za tožbo plačati sodno takso 300 točk, kar je po Sklepu o uskladitvi vrednosti točke v Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 8/99) 4.500,00 SIT. Ker je po 4. odstavku 26. člena ZTS treba plačati sodno takso tudi za opomin, in sicer v višini 100 točk oziroma 1.500,00 SIT, je skupna taksna obveznost 6.000,00 SIT.

V obrazložitvi sklepa, št. U 2735/97-24 z dne 5.11.1999, je navedeno, da nastane po 1. točki 2. odstavka 4. člena ZST taksna obveznost za sodno odločbo, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči njen prepis. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila sodba tožniku vročena dne 15.7.1999 in je takrat zanj nastala taksna obveznost. Po 3. odstavku 26. člena ZTS je treba sodno takso plačati v roku 15 dni, sicer se taksnemu zavezancu pošlje opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača dolžno sodno takso. Po 1. odstavku tarifne št. 28 taksne tarife, ki je sestavni del ZST, je treba za sodbo v upravnem sporu plačati sodno takso 800 točk, kar je po Sklepu o uskladitvi vrednosti točke v Zakonu o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 8/99) 12.000,00 SIT. Ker je po 4. odstavku 26. člena ZST treba plačati sodno takso tudi za opomin, in sicer v višini 100 točk oziroma 1.500,00 SIT, je skupna taksna obveznost 13.500,00 SIT.

V pritožbi tožnik navaja, da ni dolžan plačevati sodnih taks v postopkih, v katerih se brani pred odločbami, izdanimi po uradni dolžnosti. Za plačilo dveh sodnih taks v enem upravnem sporu ni pravne podlage. Prav tako ni pravne podlage za plačilo sodne takse za tožbo, ki je ni sestavilo sodišče, niti za sodbo, ki jo je sicer prejel, vendar z njo ni bilo odločeno o tožbenem zahtevku. S tožbenim zahtevkom je zahteval, da sodišče odloči, da se postopek pri toženi stranki ponovi. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana sklepa razveljavi.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odmerilo sodno takso za tožbo.

Pritožbeni ugovori, da za odmerjeno sodno takso ni pravne podlage, so neutemeljeni. Po 8. točki 2. člena ZST se s tem zakonom predpisane sodne takse plačujejo tudi v upravnem sporu. Sodno takso mora po določbi 1. odstavka 3. člena ZST plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka, v obravnavani zadevi torej tožnik. V 4. členu ZST je določeno, kdaj nastane taksna obveznost. Iz določb 2. odstavka 4. člena ZST izhaja, da je taksni zavezanec dolžan plačati poleg sodne takse za tožbo (1. točka 2. odstavka) tudi sodno takso za sodno odločbo (2. točka 2. odstavka). Glede nastanka taksne obveznosti za tožbo je po določbi 1. odstavka 4. člena ZST pomembna le okoliščina, kdaj se tožba izroči sodišču ali da pri njem na zapisnik.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena, v povezavi z 68. členom ZUS, s 1. točko izreka tega sklepa zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K 2. točki izreka: Pritožba je utemeljena.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje ni odmerilo sodne takse za sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. 2735/97-14 z dne 7.7.1999, v skladu z določbami ZST, ker je k odmerjeni sodni taksi za navedeno sodbo prištelo tudi sodno takso za opomin. V določbah ZST namreč ni pravne podlage za odmero sodne takse za opomin v primeru odmere sodne takse za sodno odločbo.

Po določbi 2. odstavka 4. člena ZST nastane taksna obveznost za sodno odločbo z vročitvijo njenega prepisa stranki ali njenemu zastopniku. V postopku izterjave neplačane sodne takse za sodno odločbo ravna sodišče po 3. odstavku 26. člena ZST in taksnemu zavezancu pošlje nalog, naj v petnajstih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso. Če taksni zavezanec sodne takse ne plača po nalogu, ravna sodišče po določbi 1. odstavka 29. člena ZST in sporoči pristojnemu davčnemu organu, naj začne postopek njene prisilne izterjave.

Ker sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odmerilo sodne takse za navedeno sodbo v skladu z določbami ZST, ker je k odmerjeni sodni taksi za navedeno sodbo prištelo še sodno takso za opomin, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) ugodilo pritožbi v delu, ki se nanaša na izpodbijani sklep in odločilo tako, kot izhaja iz izreka 2. točke tega sklepa.