Vodenje evidence vstopov avtobusov

Datum

30.12.2025

Številka

07121-1/2025/1545

Kategorije

Definicija OP, Policijski postopki, Pravne podlage

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vodenja evidence vstopov avtobusov v RS s strani policije ob izvajanju nadzora državne meje.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Presoja in odgovornost za zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov je vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru policiji).

IP tako splošno meni, da je treba registrske številke vozil že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, obravnavati kot osebne podatke. Zbirke podatkov, ki vsebujejo registrske številke vozil, je tako treba šteti za zbirke osebnih podatkov, tudi če ne vsebujejo drugih osebnih podatkov o posameznikih, ampak npr. samo podatke o vozilih. Ob tem pa IP posebej poudarja, da

Splošna uredba varuje zgolj osebne podatke posameznikov (fizičnih oseb), ne pa podatkov pravnih oseb.

Glede na 38. člen Ustave RS mora biti vsaka obdelava osebnih podatkov primarno opredeljena z zakonom.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. Presoja glede zakonitosti oziroma ustreznosti obdelave je na vsakem upravljavcu posebej (v konkretnem primeru na policiji).

IP nadalje pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP tako splošno pojasnjuje, da Splošna uredba v 6. členu določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

IP splošno opozarja, da mora biti glede na 38. člen Ustave RS vsaka obdelava osebnih podatkov primarno opredeljena z zakonom. IP ob tem opominja tudi na določbo drugega odstavka 6. člena ZVOP-2, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju in v zasebnem sektorju zaradi izvajanja zakonske obveznosti, javnega interesa ali izvajanja javne oblasti v primerih iz točk c) in e) prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 6. člena Splošne uredbe zakonita le, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon. Če je mogoče, se v zakonu določijo tudi uporabniki osebnih podatkov, posamezna dejanja obdelave in postopki obdelave ter drugi ukrepi za zagotovitev zakonite, poštene in pregledne obdelave. V zakonu (in ne podzakonskem aktu ali celo internem aktu, npr. pravilniku ali navodilu) je torej treba opredeliti vse navedene elemente iz drugega odstavka 6. člena ZVOP-2.

Temeljna področna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov s strani Policije je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 22/25 - UPB; v nadaljevanju: ZNPPol). V skladu s 33. členom ZNPPol je zbiranje in obdelava podatkov eno od policijskih pooblastil, ki jih smejo policisti izvajati ob opravljanju policijskih nalog. Podrobneje nato ZNPPol v 112. členu določa, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki o biometričnih značilnostih oseb in podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. ZNPPol v 123. členu določa, da policija upravlja in vzdržuje evidence (skupaj 31), v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog uslužbenci policije zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke. V drugem odstavku istega člena so te evidence tudi naštete, 124. in 125. člen ZNPPol pa določata njihovo vsebino. Med temi evidencami ni evidence prehoda državne meje niti evidence vstopov avtobusov.

ZNPPol v 4. členu določa, da je ena izmed nalog policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, tudi nadzor državne meje. Podobno določbo vsebuje tudi Zakon o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 60/07, 77/09, 15/13 - ZNPPol, 5/17, 68/17, 47/19, 139/20, 161/21, 29/22, 76/23, 112/24; v nadaljevanju: ZNDM-2), ki v 4. členu določa, da je za nadzor državne meje pristojna policija. Nadalje ZNDM-2 v prvem odstavku 8. člena določa, da sme policija za opravljanje nadzora državne meje in preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje med drugim tudi namestiti in uporabljati tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje ter tehnična sredstva za prepoznavo oseb in predmetov. Postopek mejne kontrole ureja 28. člen ZNDM-2, ki v drugem odstavku določa, da sme policist, ki opravlja mejno kontrolo, med drugim zahtevati predložitev veljavnih dokumentov, ki so potrebni za prestop državne meje za osebe in predmete ter opraviti kontrolo potnikov, kontrolo prevoznega sredstva in kontrolo stvari, ki jih ima oseba s seboj. Kontrola potnikov je v skladu z 29. členom ZNDM-2 opredeljena kot kontrola, ki zajema preverjanje dokumentov za prestop državne meje skupaj s preverjanjem biometričnih podatkov ter z ugotavljanjem identitete osebe, ki namerava prestopiti državno mejo, in drugih pogojev za prestop in preverjanje osebe z odvzemom prstnih odtisov ter preverjanje drugih telesnih identifikacijskih značilnosti. Kontrola prevoznega sredstva je kontrola, ki zajema zunanji in notranji pregled prevoznega sredstva in preiskavo prevoznega sredstva.

Ob opravljanju mejne kontrole se podatki iz dokumenta za prestop državne meje preverjajo po evidencah policije z namenom ugotovitve morebitnih nepravilnosti v zvezo z listino (pogrešanje, kraja in podobno), obenem pa se preveri, ali posameznik izpolnjuje pogoje za vstop, določene v 8. členu Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah). Podrobnejše določbe glede načina opravljanja mejne kontrole vsebuje Pravilnik o izvajanju Zakona o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 116/07, 38/12, 21/17, 61/23; v nadaljevanju: Pravilnik). Ta v 7. členu med drugim določa, da policist, odgovoren za organizacijo in vodenje mejne kontrole na mejnem prehodu, vodi dnevno poročilo, v katerega se poleg podatkov, navedenih v prilogi II zgoraj omenjene uredbe, vpiše tudi:

-ime in priimek vodje izmene,

-imena in priimke policistov kontrolorjev in številke štampiljk, ki jih uporabljajo,

-imena in priimke drugih policistov, ki na mejnem prehodu opravljajo katero koli pooblastilo po zakonu, ki ureja nadzor državne meje,

-vse primere morebitne delne opustitve mejne kontrole z natančno opisanimi razlogi in časovnim obdobjem, v katerem je bila delno opuščena mejna kontrola,

-izdaja vseh dokumentov (dokumenti po sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško  o obmejnem prometu in sodelovanju, vizumi, dovoljenja …),

-prijete osebe,

-odkrite prekrške in kazniva dejanja,

-zavrnitve, preklice zavrnitev in prepovedi izstopa iz države,

-druge policijske in kazensko procesne ukrepe (izročitve in sprejem tujcev na mejnih prehodih idr.).

IP na podlagi navedenega pojasnjuje, da mu ni znana pravna podlaga za vodenje evidence, ki jo opisujete v vašem zaprosilu za mnenje. IP ob tem ponavlja, da je presoja in odgovornost za zakonitost posamezne obdelave osebnih podatkov vedno na upravljavcu (v konkretnem primeru policiji). Ob tem IP posebej opozarja, da mora policija pri obdelavi osebnih podatkov zagotoviti spoštovanje vseh temeljnih načel varstva osebnih podatkov, med drugim tudi načela najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego zakonitega namena obdelave.

Glede registrskih številk vozil IP pojasnjuje, da je v preteklosti že večkrat poudaril, da tehnični podatki o lastnostih vozil sami po sebi niso osebni podatki, ker kažejo na stvar in ne na posameznika. Takšni podatki pa postanejo osebni podatki takrat, kadar jih je mogoče povezati s posameznikom (na primer z lastnikom vozila) oziroma je na njihovi podlagi mogoče identificirati lastnika vozila – fizično osebo. Bistveni pogoj za to, da podatki o vozilu (tudi registrska številka) postanejo osebni podatki, je torej ta, da je preko njih mogoče natančno identificirati posameznika (fizično osebo). IP tako splošno meni, da je treba registrske številke vozil že po njihovi naravi, namenu in možni določljivosti posameznika, obravnavati kot osebne podatke.

Ob tem pa IP posebej poudarja, da Splošna uredba varuje zgolj osebne podatke posameznikov (fizičnih oseb), ne pa podatkov pravnih oseb. V primeru torej, da je v konkretnih primerih, opisanih v vašem zaprosilu za mnenje, lastnik avtobusa pravna oseba, ne gre za obdelavo osebnih podatkov in se pravila Splošne uredbe oziroma ZVOP-2 ne uporabljajo.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka