Jedro

Sklep o prekinitvi postopka je procesni sklep in ne gre za odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Prav tako to ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranka z interesom A.A. sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo zoper sklep Območne geodetske uprave Ljubljana. z dne 31. 5. 2006. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni upravni organ sklenil, da se postopek spremembe vrste rabe na tam navedenih parcelah prekine, dokler ne bo pravnomočno končan postopek dedovanja po pokojni lastnici parcel B.B. ali določen skrbnik zapuščine, ki ga bo postavilo zapuščinsko sodišče v prej navedenem postopku dedovanja. Tožena stranka je tožničino pritožbo zoper navedeni sklep zavrnila z odločbo z dne 13. 12. 2006. 2. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato tožbe, s katero se izpodbija odločba upravnega organa druge stopnje, tudi ni pošiljalo v popravo.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da navedeni sklep prvostopnega upravnega organa nedvomno posega v njen pravni položaj, čeprav je zgolj procesne narave in nima značilnosti upravnega akta. Tožnica bi morala imeti možnost, da ga izpodbija. Od ugotovitve dejanske rabe parcel je odvisen zaključek, ali gre za zaščiteno kmetijo zapustnice ali ne, pri čemer zapuščinsko sodišče ni postavilo skrbnika zapuščine, ki bi nadaljeval postopek spremembe vrste rabe. Gre za nerešeno predhodno vprašanje v zapuščinskem postopku, ki se lahko razreši zgolj v upravnem postopku, zato gre za sklep, ki kot tak posega v pravni položaj tožnice. Sodišče bi moralo 5. člen ZUS-1 tolmačiti širše in o zadevi tudi odločiti. Predlaga, da Vrhovo sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

4. Stranka z interesom A.A. v odgovoru na pritožbo pritrjuje odločitvi prvostopnega sodišča in se pri tem sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 200/2008 z dne 2. 10. 2008. Z jezikovno in logično razlago je mogoče nesporno ugotoviti vsebino drugega odstavka 5. člena ZUS-1, da se lahko v upravnem sporu izpodbijano le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Vprašanje postavitve skrbnika zapuščine je vprašanje zapuščinskega in ne upravnega postopka. Vrhovno sodišče naj zato pritožbo zavrne. Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da izpodbijani akt, s katerim je (upravni) postopek za spremembo vrste rabe zemljišč prekinjen (do pravnomočne odločitve v zapuščinskem postopku oziroma do postavitve skrbnika zapuščine), ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. Gre zgolj za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve o izdaji (dokončnega) upravnega akta začasno odložen do pravnomočne odločitve v zapuščinskem postopku oziroma do postavitve skrbnika zapuščine in ne gre za odločanje o upravni zadevi, to je za odločanje o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice. Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka tako tudi ni upravni akt v smislu določbe drugega odstavka 2. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo že v več zadevah, na primer v sklepih I Up 352/2007 z dne 8. 11. 2007, I Up 200/2008 z dne 2. 10. 2008 in I Up 74/2008 z dne 9. 10. 2008. Pritožbena navedba glede odločitve, ali gre za zaščiteno kmetijo zapustnice ali ne, zato ne more vplivati na drugačno odločitev v tej zadevi.

7. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je tožnica s tožbo v obravnavani zadevi izpodbijala odločbo tožene stranke in ne sklep prvostopnega upravnega organa v smislu določb 2. člena ZUS-1. Čeprav bi jo moralo v zvezi s tem sodišče pozvati, da odpravi pomanjkljivosti in navede pravilen akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, pa to ni vplivalo na pravilnost odločitve, saj bi glede na dejstvo, da prvostopni upravni akt – sklep o prekinitvi postopka – ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijalo v tem upravnem sporu, to na pravilnost odločitve ni vplivalo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

9. Ker se po določbi prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, stranki priznajo le tisti stroški postopka, ki so bili (za pravdo) potrebni, stranka z interesom pa v odgovoru na pritožbo ni navedla nič takega, kar bi vplivalo na odločitev zadevi in njeni stroški po oceni pritožbenega sodišča torej niso bili potrebni, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.