Jedro

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca in je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je predsednica senata Okrožnega sodišča v Celju na podlagi prvega odstavka 502. c člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), v fazi po vložitvi obtožnice, ugodila predlogu državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi zoper A. in zoper obdolženega B. in ta ukrep podaljšala za šest mesecev, do dne 4. 2. 2016. Obdolženčevi hčerki A. je bila pod točko 1. izreka sklepa prepovedana odtujitev ali obremenitev lastnih navedenih nepremičnin do vrednosti 1.350.000,00 EUR in odrejen vpis prepovedi v zemljiško knjigo. Obdolžencu je bila pod točko 2. izreka sklepa prepovedana odtujitev ali obremenitev lastnih in solastnih navedenih nepremičnin do vrednosti 1.350.000,00 EUR in odrejen vpis prepovedi v zemljiško knjigo. Pod točko 3. izreka sklepa pa je bilo obdolžencu ali komurkoli drugemu po njegovem nalogu ali pooblastilu prepovedano razpolaganje z denarjem na navedenih transakcijskih računih, odprtih pri navedenih bankah do višine 1.350.000,00 EUR, bankam pa prepovedano izvršiti nalog obdolženca ali kogar drugega po njegovem nalogu ali pooblastilu za razpolaganje s sredstvi do prej navedene višine.

2. Zoper sklep se pritožujejo obdolženčevi zagovorniki, kot navajajo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 399. člena ZKP. Predlagajo naj sodišče druge stopnje njihovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog državnega tožilca za podaljšanje odredbe o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi zavrne. Podrejeno predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve predsednici senata v ponovno odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem pritožbe, da je napaden sklep nezakonit v posledici kršitve obdolžencu pravice do izjave o predlogu državnega tožilca za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi iz prvega odstavka 502. c člena ZKP.

5. Ni sicer moč pritrditi očitku pritožbe, da ne drži pritožbeno problematizirana navedba v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da se A., njen pooblaščenec, obdolženec in njegov zagovornik o predlogu do izdaje sklepa niso izjavili, ker da iz potrdila o dostavi telefaksa z dne 31. 7. 2015 jasno in nedvoumno izhaja, da je sodišče z odgovorom obdolženca razpolagalo, vendar ga (iz obrambi neznanih razlogov) ni upoštevalo. Izpodbijani sklep je bil izdan dne 31. 7. 2015 in po podatkih spisa odpravljen tega dne ob 14.45 uri (list. št. 1732 spisa). Iz pritožbi priloženega potrdila o dostavi telefaksa pa je razvidno, da je bil odgovor na predlog državnega tožilca, naslovljen na predsednico senata z oznako nujno, po telefaksu Okrožnemu sodišču v Celju poslan dne 31. 7. 2015 ob 15.20 uri. To se sklada tudi s podatki razvidnimi iz neoštevilčenega po telefaksu prejetega odgovora obdolženčevih zagovornikov v prilogi spisa. Razvidno pa je še, da je bil na tak način prejet odgovor na kazenski oddelek prejet 31. 7. 2015 ob 16.20 uri.

6. Pritrditi pa je treba pritožbi, da tridnevni rok, ki ga je sodišče določilo obdolžencu za izjavo o predlogu državnega tožilca in rok v katerem je sodišče moralo odločiti o predlogu državnega tožilca (po zadnjem pravnomočnem sklepu je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljšano do 4. 8. 2015), ob izdaji izpodbijanega sklepa nista potekla. Iz vročilnic pripetih k list. št. 1701 spisa je razvidno, da je bil tožilčev predlog skupaj z dopisom z dne 22. 7. 2015, v katerem je bil določen tridnevni rok za izjavo iz prvega odstavka 502.c člena ZKP, vključno z opozorilom, da rok teče tudi med sodnimi počitnicami, zagovorniku obdolženca odvetniku vročen dne 31. 7. 2015, obdolžencu pa dne 11. 9. 2015. Poleg tega, da je bil odgovor obdolženčevih zagovornikov na tožilčev predlog poslan in prejet po telefaksu v petek dne 31. 7. 2015, je bil po podatkih spisa tega dne odgovor priporočeno oddan tudi na pošto. Po pošti poslan odgovor je sodišče prve stopnje prejelo v ponedeljek dne 3. 8. 2015. To pa pomeni, da bi glede na sicer kratek rok, ki ga je imelo na razpolago za sprejem odločitve, o tožilčevem predlogu ob upoštevanju odgovora nanj lahko še pravočasno odločilo.

7. Pravica stranke, v konkretnem primeru obdolženca, do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njegov pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave (uzakonjeno v prvem odstavku 502. c člena ZKP), oziroma pravico do kontradiktornosti, ki izhaja iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ki je konkretizirana oziroma izražena v 16. členu ZKP ter 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku). Sodišče druge stopnje se pridružuje stališču pritožbe, da je temeljni namen načela kontradiktornosti zagotoviti enako varstvo pravic strank v postopku, ker velja, da sodišče ne more objektivno razsoditi, če ne sliši stališči obeh strank postopka. Strinja pa se tudi, da to načelo zagotavlja možnost, da se pred odločitvijo sodišča stranka seznani z navedbami, dokaznimi predlogi in pravnimi stališči nasprotne stranke (pravica do seznanitve) in ji daje zakonito možnost s svojim mnenjem vplivati na odločitev sodišča ter možnost, da na stališča nasprotne stranke v primernem času odgovori in se tako opredeli o dejanskih in pravnih vidikih zadeve in tako vpliva na odločitev v postopku, ki se nanaša na njene pravice in pravne interese.

8. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o tožilčevem predlogu odločilo še preden je prejelo odgovor nanj, ki so ga obdolženčevi zagovorniki vložili pravočasno tako z vidika roka, ki je bil določen za odgovor, kot tudi z vidika časa, ki ga je imelo na razpolago za še pravočasno odločitev o predlogu. S tem je obdolžencu onemogočilo obravnavo njegovega odgovora na predlog državnega tožilca. V odgovoru so obdolženčevi zagovorniki obrazložili stališča o tem, zakaj po njihovem predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa ni mogoče podaljšati, izpostavili dokaze, ki po njihovem mnenju v celoti ovržejo utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja in obrazložili zakaj menijo, da tudi preostali pogoji za podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa ne obstajajo. Zaradi ugotovljenega ravnanja sodišča prve stopnje je bila tako prekršena pravica obdolženca izjaviti se o navedbah državnega tožilca v predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Pritožba ima zato prav, da je izpodbijan sklep nezakonit v posledici kršitve prvega odstavka 502.c člena v zvezi s 16. členom ZKP in kršitev ustavnih pravic obdolženca do enakega varstva pravic iz 22. člena in temeljnih pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave RS. Te kršitve pa so take narave, da terjajo razveljavitev izpodbijanega sklepa.

9. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornikov obdolženca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijan sklep razveljavilo iz navedenih razlogov, se v presojo utemeljenosti drugih očitkov ni spuščalo.

10. Ob ponovnem odločanju o predlogu državnega tožilca za podaljšanje predmetnega stvarnega omejevalnega ukrepa bo treba upoštevati dne 31. 7. 2015 vložen odgovor obdolženčevih zagovornikov, presoditi relevantna stališča obeh strank, nato pa odločiti, ali je predlog utemeljen ali ne. Sprejeto odločitev pa bo treba obrazložiti z določno opredelitvijo do relevantnih kontradiktornih stališč strank, s čimer bodo odpravljene kršitve zaradi katerih je bil izpodbijani sklep razveljavljen.