Jedro

Potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za izvršljivost sodne poravnave.

Izdatek poravnave pomeni prepis izvirnika zapisnika o sodni poravnavi, na katerem je odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter podpis pristojne sodne osebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor in predlog za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil zaradi bistvenih kršitev določb postopka in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka, podredno pa vrnitev v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je privedla tudi do napačne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče je po uradni dolžnosti pridobivalo domnevni izvršilni naslov in ni izvedlo naroka, na katerem bi pridobljene dokumente dolžniku predočilo, niti ni dolžnika pozvalo k izjasnitvi glede pridobljenih dokumentov. Tudi izpodbijanemu sklepu ni priložilo zapisnika z naroka, na katerem je bila sklenjena poravnava. Sodišče ne more spregledati pravice dolžnika, da se izjasni glede obremenilnih dokazov. Tudi nima pravne podlage za spregled načela dispozitivnosti pravdnih strank oziroma udeležencev izvršilnega postopka. Ker upnik ni podal odgovora zoper dolžnikov ugovor, je treba njegove navedbe iz ugovora šteti za resnične. Pri tem sodišče ne more po uradni dolžnosti pridobivati dokazov, razen v primeru iz drugega odstavka 7. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ob odločanju o ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi sodne poravnave kot izvršilnega naslova, po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preverjalo morebiten obstoj ugovornih razlogov iz 1. do 4. točke in delno 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ in v ta namen pridobilo spis opr. št. Pg XX/2008 v zadevi, iz katere izvira izvršilni naslov. S tem, ko ni razpisalo naroka za odločanje o ugovoru, niti ni posebej obveščalo dolžnika o pridobitvi spisa in ga pozivalo k izjavi glede „obremenilnih dokazov“, kot uveljavlja v pritožbi, ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav tako tudi ni prekršilo prvega odstavka 58. člena ZIZ, v skladu s katerim se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor.

5. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, temelječ na predlogu za izvršbo, ki mu je bila priložena tudi fotokopija prepisa sodne poravnave, ugovarjal: 1) da izdatek sodne poravnave ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, 2) da je upnik priložil kot izvršilni naslov le izdatek sodne poravnave in ne zapisnika o sodni poravnavi skupaj s podpisi obeh strank, iz katerega bi bilo razvidno, da sta stranki predmetno sodno poravnavo sklenili (307. člen ZPP), 3) da se ne spominja, da bi podpisal zapisnik oziroma sklenil sodno poravnavo. Na podlagi teh trditev je zaključil, da listina, na podlagi katere je dovoljena izvršba, ni pravi izvršilni naslov, na podlagi katerega bi sodišče lahko izdalo sklep o izvršbi.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da je izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov (1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), izvršljivost sodne poravnave pa je opredeljena v 20. členu ZIZ. Pogoj za izvršljivost sodne poravnave ni potrdilo o izvršljivosti, saj se zapadlost terjatve v skladu z drugim odstavkom 20. člena ZIZ dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršljive sodne poravnave opr. št. Pg XX/2008 z dne 24. 11. 2009, predlogu za izvršbo pa je priložil fotokopijo izdatka poravnave (priloga A1), iz katerega izhaja njena izvršljivost, s čimer je zadostil zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ. V skladu s to določbo upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni treba priložiti, temveč ga mora le določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti. Ugovorna trditev, da izdatek sodne poravnave ni opremljen s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti, je zato pravno nepomembna.

7. Pravno neupoštevno je tudi ugovorno uveljavljanje, da je upnik priložil le izdatek sodne poravnave, ne pa zapisnika, v katerem je vpisan sporazum o poravnavi, kot predpisuje 307. člen ZPP. Izdatek poravnave pomeni prepis izvirnika zapisnika o sodni poravnavi, ki ga izda sodišče. Na njem je odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter podpis pristojne sodne osebe (prim. 115. člen Sodnega reda), kar je razvidno iz priložene fotokopije. Priložena fotokopija izdatka poravnave zadošča za preizkus morebitnega obstoja ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, tako da sodišču prve stopnje, glede na vsebino ugovora, iz katere ne izhaja dvom o pristnosti priložene fotokopije izdatka poravnave, niti takšnega dvoma ni ugotovilo samo, ni bilo treba niti pozivati upnika k predložitvi izvirnika (prim. sedmi odstavek 40. člena ZIZ) niti po uradni dolžnosti pridobivati spisa v zadevi, iz katere izvira sodna poravnava.

8. Dolžnik v ugovoru (niti sedaj v pritožbi) ni zatrjeval, da sodna poravnava ne bi bila sklenjena oziroma ne bi bila sklenjena z vsebino, kot jo uveljavlja upnik, prav tako tudi ni navedel nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bilo mogoče dvomiti o pristnosti fotokopije izdatka poravnave, temveč je le navedel, da se ne spominja, da bi podpisal zapisnik oziroma sklenil sodno poravnavo. To dejstvo ne pomeni nobenega relevantnega razloga, ki bi preprečeval izvršbo (prim. prvi odstavek 55. člena ZIZ). Dolžnik bi lahko s pregledom sodnega spisa, iz katerega izvira izvršilni naslov, preveril, kdo je zanj podpisal sodno poravnavo, in če bi se pojavil dvom o pravilnosti zastopanja stranke, bi lahko vložil tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. in 393. člen ZPP).

9. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravno relevantnega dejstva, ki bi pomenilo obstoj katerega izmed ugovornih razlogov iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je razlogov, ki preprečujejo izvršbo, ugovor ni bil obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. Za neobrazložen ugovor pa ne velja določba 57. člena tega zakona (tretji odstavek 53. člena ZIZ). Takšnega ugovora se torej ne pošilja upniku v odgovor. Ne glede na to, da je sodišče prve stopnje upniku ugovor vročilo v odgovor, le-ta pa je odgovoril prepozno, ni mogla nastati posledica iz prvega odstavka 58. člena ZIZ. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, na podlagi katerega bi bil ugovor utemeljen, tudi če bi bilo resnično, saj so ugovorne trditve pravno nerelevantne. Sodišču prve stopnje tudi ob uradnem preizkusu na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ ni bilo treba pridobiti spisa, iz katerega izvira izvršilni naslov, in razlagati dejstev v zvezi s podpisom sodne poravnave. Razloge izpodbijanega sklepa s tem v zvezi je zato šteti zgolj kot pojasnilo dolžniku, ki se ni spomnil, da bi podpisal oziroma sklenil sodno poravnavo, ne pa kot ugotavljanje dejstev na podlagi uradno pridobljenih dokazov. Zato v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka ni podana.

10. Ker je pritožba neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter šestem odstavku 38. člena ZIZ.