Jedro

Tožnik je dal pisno izjavo o umiku zahteve, zato je tožena stranka s sklepom ustavila postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika zoper sklep tožene stranke z dne 28.10.2005, s katerim je tožena stranka zaradi umika tožnikove prošnje ustavila postopek za odobritev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je v sklepu navedla, da je tožnik dne 21.10.2005 vložil prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Celju z dne 6.9.2005. Dne 28.10.2005 pa je po obrazložitvi zadeve s strani tožene stranke, tožnik pri njej na zapisnik podal izjavo, da prošnjo za brezplačno pravno pomoč umika.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navaja, da tožnik v obravnavanem primeru smiselno uveljavlja napako volje pri podani izjavi oziroma umiku prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp), v posledici katere je tožena stranka izdala izpodbijani ustavitveni sklep. Po trditvah tožnika, naj bi namreč pravosodna svetovalka tožene stranke s prevaro in obenem z grožnjo, na katero je nakazovala njena glasnost, spravila tožnika v zmoto s tem, da mu je ponudila v podpis prazen list papirja tako, da tožnik ni vedel, kaj podpisuje, ker če bi vedel, da s tem umika prošnjo, tega ne bi storil oziroma podpisal. Izjava o umiku prošnje za dodelitev bpp je po presoji sodišča prve stopnje tako pomembna ustna izjava stranke, glede katere bi morala tožena stranka v skladu s 1. odstavkom 74. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) sicer sestaviti zapisnik (v obrazložitvi je sicer naveden, ni pa spisovno izkazan) in ne zgolj uradnega zaznamka, ki je bil narejen glede samih okoliščin izvršilnega postopka (zanj je prošnja vložena), pod katerim je nato navedena tožnikova izjava o umiku. Ne glede na to pa navedena kršitev določb postopka po presoji sodišča ni vplivala na siceršnjo pravilnost izpodbijane odločbe. Tožnik namreč v tožbenih ugovorih ne uveljavlja takšnih okoliščin, na podlagi katerih bi lahko sodišče dokazno sklepalo, da je šlo s strani pravosodne svetovalke pri toženi stranki za zapeljevanje v zmoto kot posledico zvijače. Zgolj navedba, da se ni zavedal, kaj na danem listu podpisuje, in da je bila pravosodna svetovalka precej glasna do njega, pa prav gotovo ne zadošča za utemeljen dvom v veljavnost tožnikovega zavestnega umika prošnje za dodelitev bpp. Še posebej ob ugotovitvi, da mu je tožena stranka z dopisom z dne 24.10.2005 podrobneje obrazložila določbo 24. člena ZBPP, ki določa podzakonski pogoj za dodelitev bpp, med drugim tudi izkazano verjetnost izgleda za uspeh. Prav tako je tudi iz uradnega zaznamka z dne 28.10.2005 razvidno, da je bila tožniku ponovno obrazložena vsebina pravdne zadeve in posledično izvršilnega postopka, katerih okoliščine so kazale na to, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Zoper navedeno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik. Navaja, da sodbo zavrača, ker je itak že vse obrazložil in se ne počuti krivega za nič in tudi nikomur ni ničesar dolžan. Upravno sodišče je lepo obrazložilo, da ni nič kriv, ampak so krivi napadalci, ker so vse izvrševali nad njim in njegovo pok. ženo, ki bi lahko še danes živela, pa so jo pretepali in jo poškodovali, tako da je dobila raka in umrla. Prošnje za brezplačno pravno pomoč ne bi umaknil, če bi vedel, kaj podpisuje in še nečloveško je ravnala z njim.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz spisa tožene stranke izhaja, da je tožnik svojo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči med postopkom umaknil. Ob tej odločilni dejanski okoliščini je tožena stranka tudi po presoji pritožbenega sodišča postopala prav, ko je z izpodbijanim sklepom postopek v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči ustavila. Prvi odstavek 135. člena ZUP namreč določa, da če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo, izda organ sklep, da se postopek ustavi.

Tožnik je v tožbi navajal, da je prošnjo za dodelitev bpp umaknil v zmoti, v katero naj bi ga spravila pravosodna svetovalka pri toženi stranki. Po presoji pritožbenega sodišča je motiv,zaradi katerega stranka umakne zahtevek, praviloma pravno nepomemben. Umik zahtevka bi bil pravno upošteven samo v primeru, če bi bil posledica takšne kršitve pravil upravnega postopka, ki bi lahko vplivala na odločitev. Tožnikovo zatrjevanje, da naj bi ga višja pravosodna svetovalka pri toženi stranki z grožnjo spravila v zmoto, da je podpisal umik prošnje, pa je pavšalno in nepodprto z dokazi.

Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da gre pri umiku zahteve za pomembno izjavo stranke ter, da o tem ni mogoče navesti zgolj uradnega zaznamka na spisu. Vendar v obravnavanem primeru strokovna sodelavka tožene stranke o umiku prošnje ni naredila uradnega zaznamka na spisu, kot zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje. V upravnem spisu se namreč nahaja pisna izjava o umiku, ki jo je tožnik tudi lastnoročno podpisal. Iz vsebine uradnega zaznamka, ki je naveden ločeno od pisnega umika, pa je razvidno samo to, da je strokovna sodelavka tožniku pojasnila določene okoliščine v zvezi z izvršilnim postopkom, ter da navedeni uradni zaznamek ne predstavlja umika prošnje.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati tožnikove pritožbene navedbe, saj se ne nanašajo na predmet upravnega spora.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.