Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
4. 5. 2005
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 12. aprila 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 65/2003 z dne 29.1.2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na domnevno kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice, ker ni bil izpolnjen pogoj vrednosti spornega predmeta. V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da je postopek tekel nerazumno dolgo, saj je od razveljavitve sodbe do nove sodbe sodišča prve stopnje preteklo šest let. Navaja, da je bila v času vložitve tožbe revizija dopustna in da je bila v teku postopka celo že vložena ter je na podlagi te revizije prišlo do razveljavitve sodbe in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Meni, da zaradi nerazumno dolgega postopka ne sme izgubiti pravice do pravnega sredstva, čeprav gre le za izredno pravno sredstvo, še posebej, če so bili pogoji za vložitev izrednega pravnega sredstva ob vložitvi tožbe izpolnjeni in če je sodišče v istem postopku o takšnem pravnem sredstvu enkrat že odločalo. Zatrjuje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku po 23. členu Ustave, pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.
2.Pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave s sklepom o zavrženju revizije ne more biti prekršena. Iz navedene določbe Ustave izhaja zgolj pravica do dvostopenjskega sodnega postopka, torej do pritožbe zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje. Ta pravica je bila v obravnavani zadevi zagotovljena.
3.Z odločitvijo sodišča, da v pritožničini zadevi pogoje za dopustnost revizije presoja po novem Zakonu o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in sl. – v nadaljevanju ZPP), ki je začel veljati v času po vložitvi tožbe v obravnavani zadevi, ni kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Ustavno sodišče je že zavrnilo očitke, da je v neskladju z Ustavo, da je novi ZPP postrožil pogoje glede višine vrednosti spornega predmeta in da se novi zakon po prehodni določbi prvega odstavka 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166), če je bila prvostopenjska sodba izdana po njegovi uveljavitvi. Po drugem odstavku 498. člena ZPP se novi zakon uporablja tudi v primeru, če je po uveljavitvi tega zakona prišlo do razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje in do vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Položaj je enak, saj gre tudi v tem primeru za postopek pred sodiščem prve stopnje, ki teče po uveljavitvi novega zakona.
4.Pritožnica zatrjuje tudi, da ji je bila v pravdnem postopku kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker je sodni postopek, v katerem naj bi bila kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave, že končan, kršitve te pravice v tem postopku ni več mogoče odpraviti. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Ker navedene oblike pravnega varstva pritožnica ni izčrpala, ustavna pritožba v tem delu ni dopustna, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se je za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo izrekel sodnik dr. Ciril Ribičič. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Namestnik predsednice senata
Jože Tratnik