Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo vsebino razloga, ki ga uveljavlja tožnik v obravnavanem primeru, razlagati po pravilih o razlagi pravnih standardov in ugotoviti ali gre za tak dogodek, ki ga stranka, če je izkazala zadostno skrbnost, ni mogla ne predvideti in tudi ne preprečiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje z dne 29. 6. 2020. 2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da je sodišče prve stopnje verjelo tožnikovemu pooblaščencu, da se mu je pokvaril avto, vendar pa, ker ni še dodatno po telefonu klical na sodišče, mu tega razloga ne more šteti za upravičen izostanek z naroka. Res je, da pooblaščenec ni poklical na sodišče in ga obvestil o nastali okvari avtomobila, vendar pa bi sodišče ob striktnem razumevanju 116. člena ZPP, glede na predloženo dokazilo, moralo podanemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugoditi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru uveljavljanih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, da pa ni pravilno ugotovilo vseh odločilnih dejstev, zato je odločitev materialnopravno zmotna.

5. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče je sicer verjelo tožnikovemu pooblaščencu, da je imel avtomobil v okvari in na popravilu na servisu, vendar pa okvare avtomobila ne more šteti kot upravičen razlog, da ni pristopil na narok za glavno obravnavno razpisan dne 22. 6. 2020 in sicer zato, ker sodišča ni po telefonu obvestil, da ga na narok ne bo, ker si ni niti poskušal zagotoviti drugega prevoza ali nadomestnega vozila, še posebej pa zato, ker je bil na narok vabljen tudi tožnik z vabilom na zaslišanje kot stranka, pa se naroka po nasvetu svojega pooblaščenca ni udeležil. Na podlagi tega je zaključilo, da tožeča stranka na narok ni pristopila zaradi upravičenega razloga in je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, s tem da se je sklicevalo na podobno zadevo iz sklepa I Cpg 361/2018 z dne 29. 5. 2018. 6. Pooblaščenec tožnika je pravočasno predlagal vrnitev v prejšnje stanje, saj se zaradi tega, ker se mu je na poti na narok za glavno obravnavno dne 22. 6. 2020 pokvaril avtomobil tako, da je bil nevozen, naroka ni mogel udeležiti. Predložil je potrdilo servisa z dne 26. 6. 2020. 7. Sodišče prve stopnje je na podlagi drugega odstavka 120. člena ZPP razpisalo narok, na katerem je zaslišalo pooblaščenca tožnika in prebralo potrdilo servisa z dne 26. 6. 2020 in odgovor servisa na poizvedbo. Zaključilo je, da je predlog neutemeljen.

8. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje podan iz očitno neupravičenega razloga. Sodišče je sicer verjelo pooblaščencu, da je imel avto v okvari, vendar pa mu je štelo v škodo, da o tem, da se naroka ne bo mogel udeležiti, sodišča ni telefonsko obvestil. Prav tako mu je v škodo štelo tudi, da je tožniku dejal, da se mu naroka ni potrebno udeležiti. Takšna presoja je napačna.

9. Skladno z določbo prvega odstavka 116. člena ZPP sodišče stranki, ki je zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega razloga.

10. Neudeležba tožnikovega pooblaščenca na naroku za glavno obravnavo dne 22. 6. 2020 je posledica nenadnega vzroka (okvara vozila na poti na narok). Da stranki ni mogoče naprtiti bremena, da mora poleg predložitve dokazila o okvari avtomobila še po telefonu opravičiti svoj izostanek z naroka za glavno obravnavo, izhaja tudi iz sodne prakse (npr. iz sklepa VDSS Pdp 721/2011 z dne 19. 10. 2011). Telefonsko sporočilo sodišču samo po sebi ne bi zadostovalo oziroma predstavljalo opravičenega razloga za predložitev naroka, zato nima takšnega pomena, ko mu ga pripisuje sodišče prve stopnje. Ob tem pritožbeno sodišče še ugotavlja, da zadeva, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, ni primerljiva z obravnavano.

11. Ker sta se tožnik in pooblaščenec dogovorila, da se bo pooblaščenec naroka udeležil, tožnik pa ne, v obravnavanem primeru neudeležbe na naroku tožniku ni mogoče šteti v škodo.

12. Sodišče prve stopnje bi moralo vsebino razloga, ki ga uveljavlja tožnik v obravnavanem primeru, razlagati po pravilih o razlagi pravnih standardov in ugotoviti ali gre za tak dogodek, ki ga stranka, če je izkazala zadostno skrbnost, ni mogla ne predvideti in tudi ne preprečiti.

13. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku o predlogu ponovno odloči in ugotovi, ali je tožena stranka dogodek, ki ga je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navedla kot razlog, mogla predvidevati ali ga preprečiti in če je ravnala z zadostno skrbnostjo.

14. Tožeča stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.