Jedro

Odločitev o neizločitvi uradne osebe v izreku izpodbijanega sklepa, vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka. Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi 75. člena ZDSS-1 zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo po 63. členu ZDSS-1. 2. Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, izpostavlja bistveno kršitev pravil postopka. V množici pritožbenih očitkov tožnik izpostavi dejstvo zakonitega sodnika. Tožba je bila vložena kot nepopolna, zato bi moralo sodišče tožnika skladno s 105. členom ZPP pozvati na dopolnitev tožbe, mu dati rok za dopolnitev in pravni pouk o posledicah. Niso obstajali procesni pogoji za vročanje tožbe v odgovor. Določilo drugega odstavka 73. člena ZDSS-1 se nanaša izključno na nezadostno opredeljen tožbeni zahtevek, ne pa tudi na neopredeljen in neobrazložen tožbeni zahtevek. ZPP jasno določa elemente tožbe. Razvidno je sodelovanje sodišča in toženca. Tožnik ni bil pozvan na dopolnitev tožbe, kot v zadevi IV Ps 165/2023. Sodišče napačno uporablja obliko ženskega spola za nasprotno stranko, saj je tožba vložena zoper Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar zahteva uporabo oblike moškega spola. Ker tožnik ni prejel poziva na dopolnitev tožbe s strani sodišča, sodišče ni imelo podlage vročati njegove tožbe nasprotni stranki. O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov in prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) izpodbijani sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

5. Neutemeljen je pavšalni pritožbeni očitek o kršitvi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi procesne odločitve sodišče sploh ni izvajalo dokazov, zato tudi ni zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih postopkov, posledično zaradi česar niti ne more biti zatrjevanega nasprotja, ki ga tožnik ni konkretiziral. 6. Neutemeljen je temeljni pritožbeni očitek o napačnem postopanju sodišča, ki je zavrglo tožbo brez predhodnega poziva tožniku na dopolnitev tožbe. Skladno s 108. členom ZPP v zvezi s 73. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1), sodišče tožnika ni imelo podlage pozivati na popravo oziroma dopolnitev, saj je tožnikova tožba za postopek v socialnem sporu vsebovala vse elemente, ki so potrebni za obravnavo. Sodišče je iz listin v spisu1 ugotovilo, da je toženec z dokončno odločbo z dne 27. 12. 2022 zavrnil pritožbo zoper odločbo ZRSZ z dne 17. 10. 2022.2

7. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožnik ne izpodbija dokončnega upravnega akta, s katerimi bi toženec vsebinsko odločil o njegovih pravicah iz socialnega zavarovanja za primer brezposelnosti. Odločeno je bilo zgolj o tožnikovem predlogu za izločitev uradne osebe, na kar sodišče pravilno opozarja v 4. točki obrazložitve sklepa.

8. Skladno s prvim odstavkom 58. člena ZDSS-1 so socialni spori spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna sodišča, kar izpostavi že sodišče v 4. točki obrazložitve. Ključno je, da mora tožnik upoštevajoč prvi odstavek 63. člena ZDSS-1 v socialnem sporu uveljavljati, da so bile z izpodbijanim aktom kršene njegove pravice ali pravne koristi zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in mu vročen v zakonitem roku. Bistveno je, da gre za pravice oziroma obveznosti iz sistema socialne pravne varnosti.

9. Odločitev o neizločitvi uradne osebe v izreku izpodbijanega sklepa, pa vsebuje le procesno odločitev, ki se nanaša na izvedbo oziroma vodenje postopka.3 Za slednje socialno sodišče ni pristojno, ker ni izpolnjen materialni pogoj za upravni akt in za izpodbijanje s samostojno tožbo.

10. Da je sodišče lahko predmetno tožbo vročalo tožencu v odgovor je iskati v posebni naravi pravic iz sistema socialne varnosti, čemur je prilagojen tudi postopek v socialnih sporih.4 Določilo prvega odstavka 73. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) določa, da mora tožba, ki je vložena zoper upravni akt poleg sestavin po ZPP, vsebovati še navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge, tožbeni zahtevek, tožbi pa je potrebno priložiti tudi izpodbijani upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Pa vendar, drugi odstavek citiranega člena zahtevo iz prvega odstavka omili, ko določa, da če tožbeni zahtevek ni zadostno oziroma ustrezno opredeljen, ga mora tožeča stranka opredeliti najpozneje do konca poravnalnega naroka oziroma, če tega ni, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

11. Ker je skladno s 63. členom ZDSS-1 okvir sodnega postopka zamejen z mejami predsodno izvedenega upravnega postopka, sodišče pazi na ustrezno opredelitev tožbenega zahtevka do priprav na glavno obravnavo v povezavi s prej citiranim določilom ZDSS-1. Tožeča stranka ima tožbeni zahtevek še vedno možnost opredeliti do konca poravnalnega naroka oziroma če le-tega ni do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Slednje potrjuje, da sodišče pri obravnavi predmetne tožbe ni postopalo v nasprotju z določili ZPP in ZDSS-1. Upoštevajoč, da je bil predložen izpodbijani akt5, je sodišče lahko ugotovilo vsebino in obseg predsodnega odločanja.

12. Ostale pritožbene navedbe za odločitev pritožbenega sodišča niso relevantne in odgovor nanje ni potreben (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Ker ni podana nobena upoštevna kršitev, na katere skladno s 350. členom ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, relevantne pritožbene navedbe pa niso utemeljene, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom ZPP).

1 Izpodbijano odločbo z dne 27. 12. 2022. 2 S prvostopenjsko odločbo je bil zavrnjen predlog tožnika za izločitev uradne osebe v zadevi vodenja in odločanja v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti brezposelnih oseb. Sodišče je ugotovilo, da je bil s strani nadzornika (to je uradna oseba, ki jo je tožnik izločal v upravnem postopku) tožnik pozvan, da skladno s sodbami socialnega sodišča poda izjavo, se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so bile ugotovljene v postopku nadzora. Tožnik je na poslano izjavo odgovoril, hkrati pa podal predlog za izločitev uradne osebe (zaradi diskriminacije, poniževanja, nespoštovanja, postopkovnih pravil in pravnomočnih sodb sodišča), ki je postopek vodila. 3 Opozorilo je, da se pred naslovnim sodiščem vodi postopek, v katerem tožnik izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 20. 10. 2022, s katero je bilo dokončno odločeno o njegovi pravici iz sistema socialne varnosti (o prenehanju vodenja tožnika v evidenci brezposelnih). 4 Postopek je približan strankam (npr. 67. člen ZDSS-1 glede spremembe navedbe tožene stranke tožniku omogoča, da v primeru očitne pomote v tožbi pri navedbi tožene stranke lahko to spremeni do konca poravnalnega naroka oziroma do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo in da taka sprememba ne šteje za spremembo tožbe in predvsem določilo drugega odstavka 73. člena ZDSS-1). 5 Dokončna odločba z dne 27. 12. 2022.