Jedro

Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s tožbo; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

Tožnik bi moral dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (torej prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen ZUP). Na tak način bi po presoji sodišča že v upravnem postopku moral pojasniti, zakaj se ne strinja z okoliščinami, na katerih temelji sklep Upravnega sodišča I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. Že v okviru postopka pred toženo stranko (in ne šele v tožbi) bi torej moral določno opredeliti časovne okoliščine sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka in vložitve zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 2. V obrazložitvi je tožena stranka uvodoma povzela navedbe v prošnji, iz katerih je razvidno, da se tožnik ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ni procesne predpostavke za sodno varstvo človekovih pravic po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik (v prošnji) namreč meni, da se pravni interes za obravnavano izpodbojno tožbo domneva. Trdi, da bi moralo sodišče ob smiselni uporabi 43. člena ZUP o tožbenem zahtevku odločiti meritorno in da je zoper dokončne posamične akte zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Uveljavlja protiustavnost izpodbijanega sklepa, saj je bilo z njim ugotovljeno, da ni drugega sodnega varstva. V priloženih pojasnilih tožnik navaja, da sodišče ni izvedlo dokazov, iz katerih je razvidno, da je ves čas aktivno izvajal svoj pravni interes in pravovarstveno potrebo za zaščito otroka pred zlorabo v šoli. Meni še, da o statusu stranskega udeleženca v upravnem postopku ne more biti nobenega dvoma, zaradi česar ni bilo podlage za zavrženje tožbenega zahtevka.

3. Tožena stranka je v nadaljevanju ob sklicevanju na 24. člen ZBPP presojala pogoje za dodelitev BPP. Ugotovila je, da tožnik zaprosil zanjo zaradi vložitve pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020, s katerim je bila na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavržena njegova tožba zoper sklep Inšpektorata RS za šolstvo in šport (v nadaljevanju Inšpektorat) št. 20102-194/2019-16 z dne 11. 7. 2019, v zvezi z odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport št. 092-249/2019/5 z dne 16. 9. 2019. 4. Navedeni sklep Upravnega sodišča z dne 15. 10. 2020 po presoji tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik položaj stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku zahteval šele po ustavitvi tega postopka s sklepom z dne 4. 7. 2019. Zato je Upravno sodišče v navedeni zadevi presodilo, da vsebinska obravnava tožbe ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja, torej do priznanja položaja stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. Ob sklicevanju na 42. člen ZUP in 24. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) je pojasnilo, katere pogoje je treba izpolniti za priznanje položaja stranke v inšpekcijskem postopku, in presodilo, da vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke oziroma stranskega udeleženca ter da oseba zgolj z vložitvijo prijave ali pobude še ne pridobi položaja stranskega udeleženca v postopku in s tem povezanih procesnih jamstev.

5. V navedeni zadevi je Upravno sodišče še dodalo, da je tožnik popolno vlogo za priznanje statusa stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku vložil po koncu tega postopka. Zato je menilo, da si s tožbo v upravnem sporu tožnik ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj mu v že zaključenem postopku ni mogoče priznati statusa stranskega udeleženca. Pojasnilo je še, da bi lahko tožnik skladno z drugim odstavkom 229. člena ZUP zahteval vročitev sklepa o ustavitvi, saj je bil z dopisom z dne 5. 7. 2019 obveščen o dejanjih Inšpektorata v inšpekcijskem postopku in njegovi ustavitvi na podlagi 28. člena ZIN. Zoper ta sklep pa bi imel možnost pritožbe, s katero bi lahko izpodbijal v inšpekcijskem postopku sprejeto odločitev, če bi izkazal, da posega v njegov pravni položaj.

6. Tožena stranka je ugotovila, da izpodbijani sklep ne odstopa od odločitev Upravnega sodišča1 in Vrhovnega sodišča2 v podobnih primerih. Obe sta namreč že večkrat presodili, da sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje in spreminja pravnega položaja osebe ter ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Ustavitev postopka, ki se vodi po uradni dolžnosti, pomeni le, da se pravna situacija ne bo spremenila, zaradi česar zainteresirana oseba v že končanem postopku inšpekcijskega nadzora ne more več izkazati pravnega interesa za vodenje postopka priznanja statusa stranskega udeleženca. Njegov položaj se namreč, tudi če bi s tožbo v upravnem sporu uspel, ne bi mogel več izboljšati, saj vstop v končan postopek ni možen. Ob takem stanju stvari lahko oseba zahteva vstop samo med postopkom na prvi stopnji, po izdaji odločbe pa le še s pritožbo oziroma s predlogom za obnovo postopka. Glede na navedeno je tožena stranka ocenila, da tožnik s pritožbo zoper izpodbijani sklep nima verjetnega izgleda za uspeh.

7. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil tožbo iz vseh razlogov po 27. členu ZUS-1). Menil je, da je upravičen do pritožbe zoper na prvi stopnji izdano odločbo. Navaja, da je bil kot prava neuka stranka protipravno izrinjen iz upravnega postopka, s čimer je ostal prikrajšan za učinkovito možnost preprečitve otrokovih zlorab. Kršena naj bi bila tudi 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP) in 18. člen Konvencije o otrokovih pravicah, oba v zvezi s 56. členom Ustave. Prav tako naj bi bila kršena pravica do izjave, saj tožnik ni imel možnosti izjaviti se o vseh pravno odločilnih dejstvih.

8. Tožnik ob sklicevanju na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Trdan proti Sloveniji meni, da je njegova pravica iz 8. člena EKČP konvencijsko zavarovana in neposredno izvršljiva, kar naj bi bilo splošno znano dejstvo.

9. Poleg tega tožnik meni, da dejansko stanje v izpodbijanem sklepu ni bilo pravilno ugotovljeno. Pojasnjuje, da je trikrat zahteval vstop v inšpekcijski postopek. S tem v zvezi navaja ustno pobudo na inšpektoratu dne 4. 6. 2019, ustno zahtevo za priznanje stranskega udeleženca na inšpektoratu in zapisnik dopolnitve pobude z dne 20. 6. 2019. Navaja, da postopek 4. 6. 2019 ni bil končan, saj je tekel rok za dopolnitev upravne zadeve. Zato naj bi bil sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka prezgoden. Zahtevek za stranskega udeleženca je bil ponovno vložen 9. in 10. 7., vendar pa ga je organ obravnaval kot pritožbo.

10. Dne 2. 7. 2019 naj bi tožnik tretjič podal utemeljeno dopolnitev zahtevka za vstop stranskega udeleženca v upravni postopek. Trdi, da mu sklep o ustavitvi postopka z dne 9. 7. in 10. 7. ni bil vročen v varen elektronski predal. 11. Glede na navedeno tožnik meni, da bi organ moral odločiti o tožnikovem vstopu v postopek. Ne strinja se z obrazložitvijo izpodbijane odločbe v 8. točki, da vsebinska obravnava ne bi mogla privesti do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja.

12. V nadaljevanju tožnik problematizira potek upravnega spora v zadevi I U 1947/2019. Pojasnjuje, da je večkrat predlagal združitev navedene zadeve z obravnavano zadevo.

13. Iz tožbenih razlogov je še razvidno, da se tožnik ne strinja s presojo, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen 4. 7. 2019. 14. Tožnik prav tako pojasnjuje, da njegov pravni interes temelji na pravicah iz 8. člena EKČP, in trdi, da ima njegov otrok pravico do življenja brez zlorabe. Navaja, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen zaradi zlorabe človekovih pravic.

15. V nadaljevanju tožnik trdi, da mu je bila kršena pravica do dostopa do sodišča s tem, ko ni bilo meritorne obravnave in pravnega varstva. V bistvenem nasprotuje pogojevanju brezplačne pravne pomoči s presojo uspeha v postopku. Navaja, da je zaradi neupravičene zavrnitve prošnje za BPP utrpel materialno in nematerialno škodo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške.

16. Na glavni obravnavi je tožnik v bistvenem še navedel, da mu je bila v zadevi I U 1588/2019 omejena pravica do dostopa do sodišča. 17. Tožena stranka je poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila. Na glavni obravnavi se je sklicevala na upravno sodno prakso, ki je razvidna že iz izpodbijane odločbe. V zvezi s tožnikovim trditvenim gradivom je opozorila na prepoved navajanja novih dejstev in novih dokazov.

18. Tožba ni utemeljena.

19. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Zato se sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

20. Neposredno odločilen razlog za odločitev tožene stranke so ugotovitve Upravnega sodišča v sklepu I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020 (priloga A2 priloženega upravnega spisa Bpp 234/2020).

21. V navedenem upravnem sporu je Upravno sodišče presojalo zakonitost sklepa z dne 11. 7. 2019, s katerim je Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport odločil, da se v inšpekcijski zadevi št. 20102-194/2019, ki se vodi po uradni dolžnosti in se nanaša Osnovno šolo ..., tožniku ne prizna lastnosti stranskega udeleženca v postopku (1. točka obrazložitve sklepa I U 1588/2019-18).

22. Iz ugotovitev Upravnega sodišča je razvidno, da je prvostopenjski organ 14. 6. 2019 po uradni dolžnosti uvedel inšpekcijski nadzor zoper inšpekcijsko zavezanko Osnovno šolo .... V prostorih navedene šole ga je opravil dne 4. 7. 2019 in na podlagi 28. člena ZIN ustavil s sklepom na koncu Zapisnika o opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru št. 20102-194/2019/11 z dne 4. 7. 2019, saj je presodil, da inšpekcijska zavezanka ni kršila predpisov s področja vzgoje in izobraževanja. Glede na ugotovitve Upravnega sodišča med strankama ni bilo sporno, da je tožnik po elektronski pošti poslal vlogo, ki jo je prvostopenjski organ prejel 2. 7. 2019, in v kateri je kot stranski udeleženec zahteval obvestilo o ukrepih inšpektorja in seznanitev z inšpekcijsko odločbo. Prav tako ni bilo sporno, da je tožnik po pozivu organa 9. 7. 2019 in 10. 7. 2019 vložil "Ugovor zoper obvestilo z dne 5. 7. 2019", v katerem je med drugim pravico udeležbe kot stranski udeleženec utemeljeval s sklicevanjem na „konvencijsko načelo varstva pravne koristi sina“.3

23. Glede na navedeno procesno stanje je Upravno sodišče presodilo, da si tožnik s tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim mu prvostopenjski organ ni priznal položaja stranskega udeleženca v navedenem inšpekcijskem postopku, ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Ugotovilo je sicer, da je tožnik prvostopenjskemu organu 2. 7. 2019 po elektronski pošti poslal vlogo, iz katere je razvidno, da gre za zahtevo, naj se ga obvešča o ukrepih inšpekcije in po končanem postopku seznani z odločbo (v smislu prvega odstavka 24. člena ZIN4). Vendar se je ob upoštevanju prvega in četrtega odstavka 43. člena ZUP strinjalo s presojo tožene stranke, da je bila vloga nepopolna.5 Upravno sodišče je pojasnilo, da mora tisti, ki zahteva položaj stranskega udeleženca v postopku, v zahtevi navesti, v čem, s katero pravno določbo, konkretno upravno odločanje posega v njegov pravni položaj, zaradi česar terja v tem okviru tudi varovanje njegovega zasebnega interesa, in katerega.6, 7

24. Zato je Upravno sodišče v zadevi I U 1588/2019 presodilo, da je bila potrebna dopolnitev navedene tožnikove zahteve z dne 2. 7. 2019. Ugotovilo je, da je tožnik 9. 7. 2019 in 10. 7. 2019 sicer vložil še vlogo - "Ugovor zoper obvestilo z dne 5. 7. 2019", s katero je prvotno, nepopolno vlogo dopolnil. Vendar pa je organ tožnikovo popolno zahtevo za priznanje statusa stranskega udeleženca, ki je bila sposobna za meritorno obravnavanje, prejel šele 9. 7 2019, torej po ustavitvi inšpekcijskega postopka (4. 7. 2019). Take zahteve pa zaradi že zaključenega postopka po presoji Upravnega sodišča niti ni mogel vsebinsko obravnavati, saj se pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku lahko izkazuje samo, dokler postopek še traja ali po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa. Glede na pojasnila Upravnega sodišča ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku skladno s četrtim odstavkom 24. člena ZIN samo zavezanec (42. člen ZUP) kot pasivna stranka, vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa nima položaja stranke oziroma stranskega udeleženca. Zato je presodilo, da tisti, ki vloži prijavo ali pobudo, zgolj na tej podlagi (še) ne pridobi položaja stranskega udeleženca v postopku in procesnih jamstev za sodelovanje v postopku. Ob takem stanju stvari je Upravno sodišče sprejelo stališče, da si tožnik tudi s tožbo v upravnem sporu ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, saj s popolno vlogo (zahtevo) ni pravočasno uveljavljal priznanja statusa stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku.8, 9

25. Iz nadaljnjih pojasnil Upravnega sodišča je razvidno, da se pravni interes sicer lahko izkazuje tudi s pritožbo zoper v prvostopenjskem postopku izdan upravni akt, ne glede na to, ali je bila oseba, ki meni, da odločba posega v njene pravice ali pravne koristi (prvi odstavek 229. člena ZUP), stranka ali stranski udeleženec v prvostopenjskem postopku. Upravno sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik z dopisom z dne 5. 7. 2019 skladno s prvim odstavkom 24. člena ZIN obveščen o dejanjih prvostopenjskega organa v inšpekcijskem postopku in o ustavitvi tega postopka. Zato je presodilo, da je imel tožnik skladno z drugim odstavkom 229. člena ZUP10 (glede na to, da očitno meni, da bi moral biti udeležen v postopku kot stranski udeleženec) možnost zahtevati vročitev sklepa o ustavitvi postopka, zoper njega pa vložiti pritožbo, s katero bi lahko izpodbijal odločitev v inšpekcijskem postopku.11

26. Glede na navedeno je tožena stranka presodila, da tožnik v zadevi očitno nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča. Njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je torej zavrnila zaradi neizpolnitve pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Skladno z navedeno določbo se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.12

27. To presojo pa organ za BPP (tožena stranka) opravi na podlagi prosilčevih navedb v prošnji ter podatkov oziroma listin zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči. Od prosilca, ker je to praviloma prava neuka stranka, ki za sam postopek brezplačne pravne pomoči ne more pridobiti te pomoči, namreč ni mogoče pričakovati, da bi v celoti utemeljil razloge za uspeh s tožbo; ni pa neutemeljeno pričakovati, da sicer laično, vendar dovolj konkretno vsaj nakaže okoliščine oziroma kršitve, ki bi lahko kazale na uspeh.

28. Zato bi moral tožnik dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (torej prošnjo za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen ZUP). Na tak način bi po presoji sodišča že v upravnem postopku moral pojasniti, zakaj se ne strinja z okoliščinami, na katerih temelji sklep Upravnega sodišča I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. Že v okviru postopka pred toženo stranko (in ne šele v tožbi) bi torej moral določno opredeliti časovne okoliščine sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka in vložitve zahteve za priznanje položaja stranskega udeleženca.

29. Skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo izpodbijanega akta. Zato omenjene tožnikove tožbene navedbe, s katerimi nasprotuje ugotovljenem dejanskem stanju, predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri odločanju ne more upoštevati. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1), česar tožnik niti ne zatrjuje. Razloge, ki jih šele sedaj navaja v tožbi, bi torej moral navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh.

30. Glede na navedeno procesno stanje je sodišče dne 15. 2. 2020 opravilo glavno obravnavo13 ob upoštevanju prekluzij iz 52. člena ZUS-1 in v okviru dokaznega postopka pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo. Zavrnilo je dokazni predlog, nanašajoč se na pregled listin spisa I U 1947/2019. Izvedba tega dokaza za odločitev namreč ni pomembna, saj se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe ni nanašala na odločitev sodišča v navedeni zadevi, ampak na sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 31. Ob takem stanju stvari je odločitev tožene stranke, temelječa na tožnikovih navedbah v prošnji in podatkih zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna in zakonita ter podkrepljena z izhodišči relevantne sodne prakse. Upravno sodišče je namreč v zadevi I U 1564/2019 z dne 9. 6. 2020 že sprejelo stališče, od katerega sodišče v obravnavani zadevi ne odstopa, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka priznanja statusa stranskega udeleženca, saj se njegov položaj, čeprav bi s tožbo v tem upravnem sporu uspel, ne bi mogel izboljšati, ker v končan postopek ne bi mogel vstopiti (8. točka obrazložitve).

32. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Sklicevala se je na sklepa I U 1564/2019 z dne 9. 6. 2020 in III U 309/2019 z dne 13. 2. 2020. 2 Sklicevala se je na sklep X DoR 59/2019 z dne 8. 1. 2020. 3 Celoten odstavek je povzetek 9. točke sklepa I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 4 Po prvem odstavku 24. člena ZIN mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka. 5 Po prvem odstavku 43. člena ZUP ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Po četrtem odstavku tega člena pa mora oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes. 6 V opombi številka 3 je Upravno sodišče ob sklicevanju na pravno teorijo (Kerševan, Inšpekcijski nadzor, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, str. 216) pojasnilo, da je temelj vodenja in odločanja v inšpekcijskem postopku varstvo javnega interesa. 7 Celoten odstavek je povzetek 10. točke sklepa I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 8 Tožnikov tožbeni zahtevek se je glasil, naj mu sodišče prizna status stranskega udeleženca v inšpekcijskem postopku. 9 Celoten odstavek je povzetek 10. točke sklepa I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 10 Ta se glasi: "Če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, ni bila vročena odločba, lahko v roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe, zahteva vročitev odločbe in nato vloži pritožbo v enakem roku, kot je določen za stranko, če iz vseh okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ta oseba ni vedela oziroma iz okoliščin ni mogla sklepati, da je bila odločba izdana. Če pristojni organ ne ugodi zahtevi za vročitev odločbe, zahtevo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba." 11 Celoten odstavek je povzetek 11. točke sklepa I U 1588/2019-18 z dne 15. 10. 2020. 12 Iz sodne prakse Evropskega sodišče za človekove pravice je razvidno, da je treba v sistemu brezplačne pravne pomoči paziti, da odločanje v njem ne bo arbitrarno (Sialkowska proti Poljski, 8932/05, 22. 3. 2007). Pri tem pa ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh, odločitev o tem pa ne sme biti arbitrarna (Herma proti Nemciji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009). 13 Glavna obravnava je bila opravljena ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 22/2020 z dne 26. 8. 2020, iz katerih je razvidno, da je druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1 (v njem je izrecno določeno, da lahko Upravno sodišče odloči brez glavne obravnave tudi, „če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, vendar stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno s tem zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1) ali pa predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev“) protiustavna, saj gre za nedopustno izjemo od glavne obravnave (17. točka obrazložitve navedenega sklepa).