Jedro

Sodišče prve stopnje bo moralo upoštevati (njegov sklep o plačilu sodnih taks je pritožbeno sodišče razveljavilo) določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ (Ur.l. SRS, št. 1/79, 4/79 - popr. 11/81, 1/86, p.b. 17/86), v zvezi z določbo 3. odstavka 11. člena ZST, po kateri se sodne takse ne plačajo v primeru, kadar tako določa poseben zakon. ZKZ pa je ta poseben zakon, saj ga je sodišče prve stopnje uporabilo pri odločanju o glavni stvari: komasacija - nova razdelitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Tožnik je dne 7.11.2002 pri sodišču prve stopnje v zadevi U 1100/99 vložil vlogo za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki jo je dne 18.6.2001 vložil zoper sodbo sodišča prve stopnje, opr. št. U 1100/99-7 z dne 23.5.2001. Predlogu za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo je tožnik priložil kopijo tistega dela davčne napovedi, ki opisuje njegovo stanje in kopijo dela odločbe Zavoda za socialno delo o upravičenosti dodatka za veliko družino.

Sodišče prve stopnje je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo iz naslednjih razlogov: Določba 4. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90 - preč. besedilo in Uradni list RS, št. 14/94, 38/96, 20/98, 50/98 - odl. US, 70/2000, 93/2001 in 99/2002 - odl. US) določa, da je treba sodno takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Določba 1. točke 2. odstavka istega člena ZST pa določa, da nastane taksna obveznost za vlogo (tožbo, pritožbo itd.) takrat, ko se vloga izroča, za vlogo dano na zapisnik, pa takrat, ko je zapisnik končan. Taksna obveznost nastane torej vselej, razen, če zakon ne določa taksne oprostitve, ali, če taksna oprostitev ni predlagana. Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je po 4. členu ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje. To pa pomeni, da za že nastale taksne obveznosti ni več mogoče uspeti s predlogom za oprostitev. Glede na določbo 1. točke 2. odstavka 4. člena ZST je v konkretni zadevi taksna obveznost za pritožbo nastala z njeno vložitvijo, to je 18.6.2001. Ker je tožnik vložil predlog za taksno oprostitev šele dne 7.11.2002, torej po vložitvi pritožbe, s predlogom, glede na citirane določbe ZST, ker je prepozen, ne more uspeti in je sodišče prve stopnje njegov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo.

V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožnik ponavlja svoje navedbe v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in še dodaja: Že pred vložitvijo pritožbe z dne 18.6.2001 se je osebno oglasil na sodišču prve stopnje in vprašal, kako je s plačilom sodne takse. Delavka glavne pisarne je odšla s spisom na posvet k sodnici (na ovitku spisa je bilo razločno napisano, da je oproščen plačila sodne takse). Njena razlaga je bila, da je oproščen plačila sodne takse. Zaradi te informacije je pritožbo zoper sodbo z dne 23.5.2001 sploh vložil. Nikakor je ne bi vložil, če bi moral sodno takso plačati, saj njegova petčlanska družina živi le od njegove plače. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, da ugotovi zmoto sodišča prve stopnje in nalog oziroma opomin za plačilo sodne takse razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pravilna in ni zakonita.

Sodišče prve stopnje je v glavni stvari (v zadevi komasacije - nove razdelitve) odločalo (sodba, št. U 1100/99-7 z dne 23.5.2001) na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list SRS, št. 1/79, 4/79 - popr., 11/81, 1/86, prečiščeno besedilo - 17/86). Zato bi moralo tudi sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovim predlogom za oprostitev plačila sodnih taks upoštevati določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ. Po tej določbi: "Za opravila, ki so v zvezi z agrarnimi operacijami, se ne plačujejo takse za prenos lastništva ali prenos kmetijskih zemljišč med kmetijskimi organizacijami, in ne davek od prometa nepremičnin". Sodišče prve stopnje v zvezi s tem tudi ni upoštevalo določbe 3. odstavka 11. člena ZST, po kateri se takse tudi ne plača v primeru, kadar tako določa poseben zakon (glej citirani 1. odstavek 68. člena ZKZ). Zato sodišče prve stopnje ni smelo tožniku izdati opomina za plačilo sodne takse v gotovini za pritožbo: 38.000,00 SIT in za opomin po tar. št. 37 ZST v znesku: 9.500,00 SIT, skupaj torej v znesku: 47.500,00 SIT. Ta opomin je tožnik prejel 29.10.2002 in dne 7.11.2002 sodišču prve stopnje predlagal, da ga oprosti plačila sodnih taks.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi smiselne uporabe 74. člena v zvezi z 68. členom ZUS ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep. Sodišče prve stopnje pa bo moralo upoštevati citirano določbo 1. odstavka 68. člena ZKZ, v zvezi z citirano določbo 3. odstavka 11. člena ZST, po kateri se sodne takse ne plačajo v primeru, kadar tako določa poseben zakon. ZKZ pa je ta poseben zakon, saj ga je sodišče prve stopnje uporabilo pri odločanju o glavni stvari: komasacija - nova razdelitev.