Jedro

Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima nasprotna udeleženka lastna sredstva in premoženje, in sicer da prejema 1.151,64 EUR pokojnine, 150,00 EUR dodatka za pomoč in postrežbo, 300,00 EUR iz naslova najemnine in da je imela dne 23. 5. 2021 na hranilni vlogi 41.003,80 EUR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da nasprotna udeleženka ima premoženje, s katerim lahko krije stroške tega postopka. Tudi te ocene pritožnica ne izpodbija. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno, skladno z določbo prvega odstavka 70. člena ZNP-1, odločilo, da mora stroške tega postopka, ki obsegajo stroške izdelave izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije v znesku 464,10 EUR, kriti nasprotna udeleženka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagatelju, Centru za socialno delo Celje, stroške postopka v višini 464,10 EUR na njegov transakcijski račun v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. S sklepom o popravi z dne 11. 4. 2022, pravnomočnim dne 19. 5. 2022, je izpodbijani sklep popravilo tako, da se v 6. točki obrazložitve sklepa besedilo ″krijejo iz sredstev sodišča″ pravilno glasi: ″krije nasprotna udeleženka″.

2. Nasprotna udeleženka je po skrbnici, ki jo zastopa v vseh sodnih postopkih, vložila pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep. Izpostavlja, da je predlagatelj začel postopek uveljavitve skrbništva ob omembi, da stroškov postopka ne bo nosila sama nasprotna udeleženka. Navaja, da ima država oziroma imajo njene institucije milijon-krat višje premoženje kot nasprotna udeleženka, ki je vse svoje delovno obdobje prispevala v državno blagajno, zato predlaga, da si stroške razdelita vsaj na pol. 3. Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo o priglašenih stroških predlagatelja pravilno odločilo na podlagi določb 70. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Prvi odstavek tega člena določa, da v primeru, če je oseba v postopku postavljena pod skrbništvo, o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. V drugem odstavku je določeno, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti. V tretjem odstavku pa je določeno, da krije stroške predlagatelj, če je predlog za postavitev pod skrbništvo zavrnjen; če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti in ustavljen, pa se stroški krijejo iz sredstev sodišča. 6. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima nasprotna udeleženka lastna sredstva in premoženje, in sicer da prejema 1.151,64 EUR pokojnine, 150,00 EUR dodatka za pomoč in postrežbo, 300,00 EUR iz naslova najemnine in da je imela dne 23. 5. 2021 na hranilni vlogi 41.003,80 EUR. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da nasprotna udeleženka ima premoženje, s katerim lahko krije stroške tega postopka. Tudi te ocene pritožnica ne izpodbija. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje glede na ugotovljene okoliščine pravilno, skladno z določbo prvega odstavka 70. člena ZNP-1, odločilo, da mora stroške tega postopka, ki obsegajo stroške izdelave izvedenskega mnenja sodnega izvedenca s področja psihiatrije v znesku 464,10 EUR, kriti nasprotna udeleženka. Tudi če je predlagatelj - CSD, kot je pritožbeno navedeno, nasprotni udeleženki omenil, da stroškov postopka ne bo nosila, to na pravilnost odločitve glede na jasne zakonske določbe, povzete zgoraj, ne vpliva. Sicer pa tudi iz podatkov v spisu ni razvidno, da je predlagatelj v postopku podal kakršenkoli predlog glede kritja stroškov tega postopka, torej tudi ne pritožbeno zatrjevano, kar bi sicer lahko potrjevalo pritožničino navedbo. Predlagatelj je na naroku dne 16. 6. 2021 izrecno (in zgolj) priglasil stroške izvedenskega mnenja. Pritožnica pa tudi v pritožbi ne predlaga nobenega dokaza za svojo pritožbeno trditev. Višina premoženja, ki ga imajo državne institucije, in zatrjevano dejstvo, da je nasprotna udeleženka vse svoje obdobje prispevala v državno blagajno, pa tudi ne omogočajo sprejema pritožbeno predlaganega zaključka, da si država in nasprotna udeleženka razdelita stroške postopka vsaj na pol. Zgolj v primeru, če nasprotna udeleženka ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje, bi lahko sodišče po prostem preudarku ob upoštevanju meril, ki veljajo za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči, odločilo, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča. Takih trditev nasprotna udeleženka niti v postopku niti v pritožbi ni podala, sodišče prve stopnje pa na podlagi ugotovljenih okoliščin, ki pritožbeno niso izpodbijane, tudi ni moglo zaključiti, da nasprotna udeleženka ne bi zmogla stroškov sodnega postopka brez škode za svoje socialno stanje. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo vse okoliščine primera in tako pravilno uporabilo načelo odločanja po prostem preudarku.

7. Pritožbene navedbe so se izkazale za neutemeljene, prav tako pa tudi niso podani razlogi, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, zato je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP, vse pa v zvezi z 42. členom ZNP-1).