Jedro

Solastniku zemljišča se ne more izdati odločba o dovolitvi priglašenih del, če ostali solastniki ne soglašajo z graditvijo objekta na tem zemljišču.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za urbanizem in varstvo okolja občine z dne 19.5.1992, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo drvarnice na zemljišču parc. št. 694. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da po določbi 1. odstavka 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90 - ZUN) mora investitor razpolagati z zemljiščem, kjer želi graditi na podlagi priglasitve del. Tožnik kot investitor je zemljiškoknjižni lastnik do 1/6. Solastnica tega zemljišča pa z gradnjo drvarnice ne soglaša. Ker torej tožnik ne razpolaga (v celoti) z zemljiščem, kjer želi graditi, je prvostopni organ pravilno zavrnil izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del. Zoper odločbo tožene stranke je tožnik sprožil upravni spor. V tožbi navaja, da trditve tožene stranke ne držijo. Tožnik je že v postopku pred prvostopnim organom predložil zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je solastnik do 1/6 z.k. telesa II. stoječega na parceli št. 694 ter odločbo upravnega organa, da navedena celotna parcelna številka pomeni funkcionalno zemljišče objektom, ki so na tej parceli, to je z.k. telesa II. Pravica uporabe parcele št. 694 je bila v času odločanja prvostopnega organa sicer formalno res vpisana še na uporabnike, vendar je tožnik naknadno, dne 9.9.1992 dobil sklep sodišča, s katerim je pravica uporabe knjižena v korist vsakokratnega lastnika z.k. telesa II. vl. št. 21 k.o. Lastnik z.k. telesa II pa je tudi tožnik. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo tožene stranke.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise ter v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Odgovor na tožbo so podale tudi prizadete osebe. Navajajo, da so solastniki oz. souporabniki parcele št. 694. Sporni objekt (drvarnica) že stoji ter jim preprečuje souporabo skupnega zemljišča, zaradi česar nameravajo pri pristojnem organu vložiti zahtevo za odstranitev te drvarnice. Predlagajo, da sodišče zahtevo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita iz razlogov, ki so navedeni v tej odločbi. Iz podatkov in dokumentacije upravnih spisov v tej zadevi izhaja, da je tožnik solastnik do 1/6 z.k. telesa II. to je hiše in treh gospodarskih objektov na parceli št. 649 in da je navedena parcelna številka funkcionalno zemljišče objektom, ki so na tej parceli. Ostali solastniki z.k. telesa II. in s tem souporabniki navedenega zemljišča (ki so v tem upravnem sporu prizadete osebe) ne soglašajo z gradnjo oziroma legalizacijo spornega objekta (drvarnice). Zato je na podlagi 1. odstavka 62. člena že citiranega zakona upravni organ utemeljeno zavrnil tožnikovo zahtevo. Sodišče ugotavlja, da tudi iz tožnikovih navedb v tožbi in dokazil, na katere se sklicuje v tožbi, ne izhaja, da ima tožnik (izključno) razpolagalno pravico glede zemljišča, na katerem je sporni objekt oziroma, da si je pridobil soglasje ostalih souporabnikov tega zemljišča. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Svojo odločitev je sodišče oprlo na določbo 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).