Jedro

Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 7.12.1988, opr.št. Cp 967/88-2 že enkrat vložil revizijo in sicer dne 9.2.1989, ki jo je takratno Temeljno sodišče v Kopru, enota v Sežani, s pravnomočnim sklepom z dne 3.3.1989, opr.št. P 94/86 zavrglo kot prepozno, saj jo je vložil po preteku tridesetih dni od vročitve prepisa sodbe. Pravico do vložitve revizije zoper navedeno sodbo Višjega sodišča v Kopru je torej toženec izgubil že januarja leta 1989, kot je to navedeno v prej omenjenem sklepu in kot ga pravilno opozarjata tudi sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih sklepih. In če te pravice že takrat ni imel več, je tudi sedem let kasneje nima.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčevo revizijo, ki jo je vložil zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 7.12.1988, opr.št. Cp 967/88-2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Toženec je vložil proti navedenemu sklepu sodišča druge stopnje (hkrati pa tudi proti sklepu Višjega sodišča v Kopru, opr.št. Cp 271/97, izdanem v zapuščinski zadevi po pok. Z. R.) pravočasno revizijo, ki pa je brez vsake vsebine. Obsega le prepise odločb, odredb, zapisnikov, dopisov sodišč in ostalih listin v pravdnih in nepravdnih postopkih, v katerih je nastopal kot stranka, ne pa tudi revizijskih razlogov ali vsaj navedb, ki bi bile usmerjene v izpodbijanje pravilnosti navedenega sklepa.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po 1. odstavku 382. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Rok za vložitev revizije je prekluziven, kar pomeni, da ima zamuda z dejanjem, ki je vezano na tak rok, za posledico izgubo pravice do naknadne oprave tega dejanja. Iz podatkov spisa izhaja, da je toženec zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru z dne 7.12.1988, opr.št. Cp 967/88-2 že enkrat vložil revizijo in sicer dne 9.2.1989, ki jo je takratno Temeljno sodišče v Kopru, enota v Sežani, s pravnomočnim sklepom z dne 3.3.1989, opr.št. P 94/86 zavrglo kot prepozno, saj jo je vložil po preteku tridesetih dni od vročitve prepisa sodbe. Pravico do vložitve revizije zoper navedeno sodbo Višjega sodišča v Kopru je torej toženec izgubil že januarja leta 1989, kot je to navedeno v prej omenjenem sklepu in kot ga pravilno opozarjata tudi sodišči prve in druge stopnje v izpodbijanih sklepih. In če te pravice že takrat ni imel več, je tudi sedem let kasneje nima. Izpodbijana sklepa sodišč prve in druge stopnje sta zato pravilna, obravnavana revizija pa neutemeljena, zato jo je bilo treba na podlagi 393. člena v zvezi s 4. odstavkom 400. člena ZPP zavrniti.