Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-292/98

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-292/98

25. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N. K. iz M. S., ki jo zastopa M. M. P., odvetnik na P. na seji senata dne 25. 5. 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba N. K. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 428/98 z dne 2. 6. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Murski Soboti št. P 127/96 z dne 13. 2. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija v izreku navedena sklepa sodišč, izdana v pravdi zaradi motenja posesti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pritožnica s tem, ko je zamenjala ključavnico na vhodnih vratih v stanovanjsko hišo na T. 11 v M. S., motila posest tožnika, in ji naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja ter prepovedalo nadaljnja motitvena dejanja. Do pravnomočne rešitve pravdne zadeve je izdalo tudi začasno odredbo, s katero je pritožnici naložilo vzpostavitev prejšnjega stanja. Višje sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da sta sodišči kršili 22. člen Ustave s tem, ko pri odločitvi nista upoštevali njenih pravdnih navedb, ampak sta sledili le navedbam tožnika.

Izpodbijanima sklepoma očita tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki naj bi jo pritožbeno sodišče storilo s tem, da ni upoštevalo njenih pritožbenih navedb in je bila zato njena pritožba brez učinka. Kršena pa naj bi bila tudi pravica do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave.

Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve v novo sojenje.

B.

3.Ustava v 22. členu zagotavlja pravico do enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem. Iz te določbe izhaja zahteva po kontradiktornem postopku, v katerem je vsaki stranki dana možnost, da pojasni svoja stališča, predlaga dokaze ter se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Trditev pritožnice, da je sodišče kršilo to njeno pravico s tem, ko je pri odločitvi sledilo tožnikovim dejanskim navedbam, ne pa njenim, ne drži.

Kršitev pravice iz 22. člena Ustave bi lahko bila podana, če pritožnica v postopku ne bi imela možnosti, da predstavi svoja stališča ali se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Pritožnica pa je prav tako kot tožnik v postopku tako možnost imela, bila je zaslišana kot stranka, sodišče je navedbe obeh pretehtalo in se v obrazložitvi do njih opredelilo. Odločitev sodišča, čigave navedbe bo ocenilo za verodostojne, je stvar dokazne ocene sodišča, katere pravilnosti pa Ustavno sodišče ne more presojati.

4.Neutemeljeno je tudi pritožničino zatrjevanje kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, ki naj bi jo pritožbeno sodišče storilo s tem, da ni upoštevalo njenih pritožbenih navedb in je bila zato njena pritožba brez učinka.

Pravica do pritožbe po 25. členu Ustave vsebuje obveznost sodišča, ki odloča o pritožbi, da pritožbo vsebinsko obravnava in se opredeli do tistih pritožbenih navedb, ki so za obravnavano zadevo pomembne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno ,da je pritožbeno sodišče presodilo vse, za odločitev o zadevi bistvene pritožbene navedbe pritožnice ter svojo odločitev tudi obrazložilo. Pravica iz 25. člena Ustave torej pritožnici ni bila kršena.

5.Pravica do nedotakljivosti stanovanja kot ena izmed človekovih pravic, zagotovljenih z Ustavo, ne preprečuje možnosti, da jo upravičenec na podlagi pravnega posla prostovoljno omeji - na primer tako, da na svojem stanovanju ustanovi pravico služnosti stanovanja, kot je to v obravnavanem primeru. Da na pritožničinem stanovanju obstaja pravica služnosti tožnika, izhaja iz ugotovitev sodišč, ki jim pritožnica ni oporekala v postopku pred prvostopenjskim sodiščem, niti v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica se tako neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice iz 36. člena Ustave, saj je sama brez pravne podlage onemogočila tožniku vstop v stanovanje, na katerem ima ta služnost stanovanja.

6.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene ustavne pravice pritožnice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude, ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia