Jedro

Če se poraja utemeljen dvom, ali ima tisti ki je sporno stvar odvzel, le-to še vedno v posesti, je potrebno sklep prvega sodišča razveljaviti. To mora v novem postopku odločilno dejstvo dokončno ugotoviti, kajti od tega je odvisna izvršljivost dajatvenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka motila soposest tožnika s tem, da je dne 1.9.1997 s parkirišča med Stomatološko kliniko in cerkvijo Sv. Petra ob Zaloški cesti v Ljubljani, odpeljala zaprto terensko vozilo Mitsubishi Pajero turbo diesel, reg. št. Obenem je toženki naložilo vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, da ne bo izvršbe ter ji v bodoče prepovedalo na tak ali podoben način posegati v soposest tožnika.

Toženki je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov v znesku 150.502,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.6.1999 dalje, pod izvršbo. Kar je zahtevala tožeča stranka drugače, je bilo zavrnjeno.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, ki izrecno ne uveljavlja nobenega pritožbenega razloga, sodišču pa predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da ga zavrže oziroma v celoti zavrne. Pritožnica vnovič poudarja, da vozila že dve leti nima več, ker ga je prodala.

Vsled tega je zahtevek v dajatvenem delu neizvršljiv. V zvezi s tem pojasnjuje, da je predložila zgolj fotokopijo, ker originala pogodbe več nima. Nadalje ugovarja tudi pasivni legitimaciji ter navaja, da je odvoz avtomobila naročila njena mati, ona sama pa ni imela s tem nič. Naposled pritožnica še zatrjuje, da ji je tožnik vozilo odvzel neposredno pred očitanim dejanjem, zatorej je bila njegova posest viciozna, odvzem pa dejanje dovoljenje samopomoči. Na pritožbo je odgovoril tožnik, ki sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno, izpodbijani sklep pa potrdi. Obenem uveljavlja tudi stroške pritožbenega postopka. Tožnik pritožbene navedbe zavrača ter se v zvezi z dokazom - fotokopijo prodajne pogodbe sklicuje na pravilnost dokazne ocene prvega sodišča, sam pa dodaja, da bi morala imeti v skladu s pogodbo toženka dva izvoda le-te. Nadalje še trdi, da ni res, da bi avto kupila toženka, saj ga je plačal on, potem pa ga je v veri trajne zveze prepisal na toženko.

Nazadnje tožnik zavrača še pritožničino naziranje, da naj bi bila njegova posest viciozna, saj tožnica avtomobila ni imela vse od marca 1997. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je najprej preizkušalo utemeljenost priožbenih navedb glede pasivne legitimacije. V zvezi s tem pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v odločitev prvega sodišča. Razlogov na tem mestu zato ne gre ponavljati, pritožbeno sodišče tako le odgovarja na pritožničine navedbe in vnovič pojasnjuje, da gre v tem primeru za motenje posesti preko drugega. Pritožnica namreč ravnanju svoje matere ni nasprotovala, dejanje pa je bilo nedvomno storjeno v njeno korist, kar nenazadnje potrjuje tudi sama pritožnica. Ona je namreč tista, ki je zamenjala ključavnico in ona je tista, kot zatrjuje, ki naj bi avto prodala. Ravno glede slednjega pa, ugotavlja pritožbeno sodišče, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pritožnica je ves čas postopka zatrjevala, da spornega avtomobila nima več v posesti, ker naj bi ga prodala, kar ponavlja tudi v pritožbi. Kot dokaz je ponudila fotokopijo prodajne pogodbe. Pritožbeno sodišče sicer ni pristojno za ugotavljanje dejanskega stanja, vendar pa glede na izvedene dokaze in navedbe strank ugotavlja, da to odločilno dejstvo ni razčiščeno. Pritožbeno sodiče tako dvomi, ali ima toženka sporni avto še vedno v posesti. Tožnik pa na drugi strani v zvezi s tem ni predložil nobenega dokaza. Ker je to dejstvo nepopolno ugotovljeno, tudi ni jasno, ali je zahtevek v dajatvenem delu izvršljiv. Iz tega razloga je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti v celoti, saj je v pravdah zaradi motenja in odvzema posesti zahtevek dajatven.

Sodišče prve stopnje naj v novem postopku dokončno razišče, ali je bil sporni avto res prodan oziroma, ali ga ima tožnica še vedno v posesti. V ta namen bi bilo smotrno zaslišati kot pričo tudi drugo stranko pogodbe. Šele ko bo to dejstvo razjasnjeno pa bo moč odločiti o tožbenem zahtevku. Ker o glavni stvari tako še ni odločeno, je bilo potrebno pridržati tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka.