Jedro

Sodišče se v število doseženih točk na javnih razpisih ne spušča, saj gre pri točkovanju za strokovno oceno ocenjevalnih organov. To stori le v posebej utemeljenih primerih, kot je obravnavani, saj tožnica v izpodbijani odločbi kljub izrecnim navedbam o napačnem točkovanju, utemeljenega odgovora nanje ni dobila. Le-to pa je pogoj za preveritev odločitev ocenjevalnih organov na razpisih.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Mestne občine Ljubljana št. 611-17/2012-4 z dne 13. 3. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice, prispele na Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo v obdobju 2013 – 2015 sofinancirala A. (v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi navaja, da je tožnica oddala vlogo za sofinanciranje iz področja uprizoritvene umetnosti. V skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju Pravilnik) je vlogo tožnice obravnavala in ocenila pristojna strokovna komisija na področju uprizoritvenih umetnosti. V fazi strokovne presoje in ocenjevanja vlog so bili upoštevani kriteriji, določeni v besedilu in dokumentaciji razpisa. Razpisni kriteriji so vrednoteni s točkami, in sicer je bilo možno število točk za posamezni razpisni kriterij različno od 0 pa tudi do 14 pri posameznih kategorijah. V razpisu so bili določeni splošni in posebni razpisni kriteriji. Izbrani so bili tisti projekti predlagateljev, ki so bili v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni z najmanj 81 točkami. Višina odobrenih sredstev za program je bila odvisna od skupne višine prejetih točk za posamezni program, pri čemer med izdanimi programi predlagateljem ni bilo primerljivosti glede višine odobrenih sredstev v sorazmerju z višino prejetih točk. V Javnem razpisu je bilo določeno, da bo A. v obdobju od 2013 do 2015 sofinanciral na področju uprizoritvenih umetnosti največ 16 kulturnih programov.

Vloga tožnice je bila zavrnjena, ker je prejela skupno 72 točk in tako ni bila sprejeta v sofinanciranje. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe je povzeta ugotovitev strokovne komisije in strokovne službe, ki je ugotovila, da pri utemeljitvi programskih enot umanjka preciznejša umestitev v teorijo in raziskovanje, tako da utemeljitev večinoma ostaja na ravni splošnih opisov dogodkov, iz katerih se težje razbere razviden temeljni umetniški koncept. V skladu s 13. členom Pravilnika je bila tožnici dana možnost, da se v roku 5 dni izjasni pisno o predlogu, kar je le-ta storila. Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je njene navedbe zavrnila v izpodbijani odločbi, saj je ugotovila, da se je tožnica sklicevala na ocene različnih razpisov, ki imajo vsak posebej natančno določene cilje ter kriterije, ki se med seboj razlikujejo, zato so tudi ocene drugačne in med seboj neprimerljive. Strokovna komisija je vlogo namreč temeljito preučila in pregledala vse priloge, prav tako tudi seznam referenc izvajalcev, ki sodelujejo pri izvedbi programa ter soglasno določila število točk za omenjeni kriterij.

Tožnica vlaga predmetno tožbo, ker se z obrazložitvijo in vrednotenjem določenih razpisnih kriterijev ne strinja. Tožnica zatrjuje, da je tožena stranka brez obrazložitve tožnici določila točke na podlagi v razpisu navedenih meril. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so navedene zgolj točke brez vsebinske argumentacije ter podrobnih meril in kriterijev, iz katerih bi tožnica lahko razbrala, zakaj ji je organ dodelil določeno število točk. Odločbe se tako sploh ne da preizkusiti. Organ je v obrazložitvi odločbe povzel ugotovitve strokovne komisije, ki so splošne in pavšalne glede na zelo podrobno določene splošne in posebne kriterije v razpisu ter glede na zahtevnost ocenjevanja tožničine vloge. Da bi tožnica izpodbijano odločbo sploh lahko preizkusila, bi moral organ vsak posamezni kriterij podrobno razdelati in argumentirati, saj sedaj ni mogoče natančno ugotoviti, zakaj je pri posameznem kriteriju tožnica prejela določeno število točk od predpisanih maksimalnih. Prav tako je tožnica tekom samega postopka podala izjavo o predlogu strokovne komisije in podrobno pojasnila ter vsebinsko obrazložila izpolnjevanje posameznega kriterija. V odgovoru se organ do njenih izjav ni opredelil, temveč je zgolj pavšalno odgovoril, da je komisija vlogo temeljita preučila in pregledala vse priloge, prav tako tudi seznam referenc. Prav tako je organ kršil postopkovna določila razpisa, saj ni opravil seznama prispelih vlog po vrstnem redu prispetja z navedbo šifra vloge. Prav tako tekom postopka odpiranja vlog ni vodil zapisnika o odpiranju vlog. Strokovna sodelavka tožene stranke je 12. 4. 2013 poslala 4 zapise strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti, ki so bili vsi datirani na dan 8. 4. 2013, čeprav iz samih zapisov jasno izhaja, da so seje komisije potekale ob različnih datumih. Zapisi so bili torej narejeni naknadno, po poteku seje in tako prirejeni zahtevam razpisa. Dvanajsti člen Pravilnika določa, da mora strokovna komisija sestaviti poročilo o ocenjevanju in vrednotenju vlog, ki mora vsebovati tudi obrazložitev vsebinskih razlogov za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta. Takšno poročilo ni bilo izdelano tekom postopka. Glede na čas trajanja obravnave vlog, kot izhaja iz poročila tožene stranke, si je tožena stranka za obravnavo vsake vloge odmerila 4 minute. Tožničina vloga za razpis je zajemala dva fascikla. Vloga tožnice na razpis je vsebovala 14 projektov, ki je bil vsak zase podrobno utemeljen, razdelan finančni načrt, itd. Tožena stranka niti ni izdelala ocenjevalnih listov, ki bi jih sicer morala za vsakega posameznega člana komisije in za vsak posamezni kriterij. Strokovna sodelavka tožene stranke je pojasnila, da oni tega ne delajo in da so se pač dogovarjali o točkovanju. Tožnica s temeljno dejavnostjo v kulturi in vlogo upravitelja javne kulturne infrastrukture ustreza vsem splošnim ciljem strategije razvoja kulture A. 2012 – 2015. Sodišču predlaga, da izpodbijani akt razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavanje toženi stranki, prav tako pa naj ji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila, sklicujoč se na razloge, ki jih je navedla že v izpodbijani odločbi. Dodatno pa še navaja, da je zapisnik o odpiranju vlog bil narejen v skladu z zakonskimi določili in je priložen k spisu, torej ne držijo navedbe tožeče stranke, da zapisnik o odpiranju vlog ni bil narejen. Prav tako tožena stranka poudarja, da imajo vsi zapisniki sej strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti različne Lotus Notes številke, datirane pa so z enakim datumom zgolj zato, ker so bile dne 8. 4. 2013 vse naenkrat vnesene v sistem Lotus Notes in ne zato, ker bi bili zapisi narejeni naknadno ali prirejeni rezultatom razpisa. Vsi zapisniki imajo svoje Lotus Notes številke ter so podpisani s strani članov strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti in strokovne sodelavke. Poročilo strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti kot tudi končni predlog strokovne komisije za uprizoritvene umetnosti sta podpisana s strani člana strokovne komisije in strokovne sodelavke (priloženo k spisu). Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožničine vloge na Javnem razpisu za izbor sofinanciranja kulturnih programov, ki jih v obdobju od 2013 – 2015 sofinancira A., ki ga je 26. 10. 2012 v Uradnem listu RS in na spletnih straneh A. objavila tožena stranka. Tožnica v tožbi po vsebini izpodbija oceno njenega projekta v zvezi z razpisnimi kriteriji ter zatrjuje kršitev postopkovnih pravil. Razpisni kriteriji so navedeni v osmi točki Javnega razpisa. Prvi odstavek osme točke določa kriterije za kakovost in uspešnost realizacije programov oziroma projektov predlagatelja v obdobju od 2010 – 2012, za katere se lahko pridobi 30 točk. Drugi odstavek osme točke določa kriterije za ugotavljanje kakovosti in izvedljivosti programa predlagatelja v obdobju od 2013 do 2015, ki lahko prinesejo predlagatelju najvišje možno število točk 50. Deveta točka Javnega razpisa govori o posebnih razpisnih kriterijih, za katere je lahko posamezna vloga prejela najvišje možno število dodeljenih točk 20. Vsi kriteriji so v razpisu vsebinsko opisani. Posamezni kriteriji so razdeljeni še v več podkriterijev, pri čemer je za vsakega od njih predpisano tudi maksimalno število točk. Deseta točka Javnega razpisa določa, da bodo izbrani tisti programi predlagateljev, ki bodo v postopku ocenjevanja na podlagi splošnih in posebnih razpisnih kriterijev prejeli najmanj 81 točk. Po določbi drugega odstavka 119. člena ZUJIK strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa. Po tretjem odstavku iste določbe ZUJIK o razvrstitvi iz prejšnjega odstavka pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih, ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Po prvem odstavku 120. člena ZUJIK na podlagi predloga strokovne komisije minister izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa. Določba 13. člena Pravilnika pa določa, da ministrstvo najpozneje v dveh mesecih od zaključka odpiranja vlog, prispelih na razpis, pisno obvesti stranko o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter predlogu strokovne komisije, obvestilo pa lahko vsebuje tudi mnenje strokovne službe. V obvestilu se določi rok, do katerega ima stranka možnost, da se izjavi o navedbah v obvestilu.

Določbe ZUJIK (in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov), ki se nanašajo javni razpis, po 101. členu tega zakona uporabljajo tudi lokalne skupnosti, ki razdeljujejo sredstva države in lokalnih skupnosti.

Med strankama ni sporno, da je toženka tožnici poslala obvestilo predlagatelju javnega kulturnega projekta o predlogu za financiranje, v katerem je navedla vse razpisne kriterije po osmi točki Javnega razpisa, njihovo vrednotenje in skupno število prejetih točk, s katerimi je strokovna komisija ocenila projekt tožnice. V obrazložitvi je bilo zapisano, da je program tožnice natančno osmišljen, a predvsem usmerjen v ozko profilirano, teoretsko in konceptualno izhodišče, ki temelji na raziskovanju sonoričnosti. Prav tako je strokovna komisija zapisala, da pri utemeljitvi programskih enot na žalost umanjka preciznejša umestitev v teorijo in raziskovanje, tako da utemeljitve večinoma ostajajo na ravni splošnih opisov dogodkov, iz katerih se težje razbere razviden temeljni umetniški koncept. Tožnica je bila nato z dopisom pozvana, da se v roku 5 dni od prejema pisno izjavi o predlogu strokovne komisije. Tožnica je na dopis odgovorila. V svojem odgovoru na ugotovitve strokovne komisije je podala precejšnje število konkretnih navedb, iz katerih izhaja, da se pri posameznih kriterijih ne strinja z višino dodeljenih točk. Na zelo obširne in konkretizirane navedbe je tožena stranka odgovorila, da se tožnica sklicuje na ocene različnih razpisov, ki imajo vsak med seboj natančno določene cilje ter kriterije, zato so ocene med sabo neprimerljive. Nato še doda, da je strokovna komisija vlogo temeljito preučila, pregledala vse priloge ter soglasno ugotovila, da tožnikovi argumenti v izjavi ne prinašajo novih dejstev, ki bi spremenili njeno odločitev.

V predmetni zadevi se v skladu s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) smiselno uporablja upravni postopek. Pri svoji odločitvi mora torej toženka upoštevati določbe ZUJIK, javnega razpisa in ZUP.

Sodišče ocenjuje, da je bila v izpodbijani odločbi že osnovna utemeljitev ocene tožničine vloge, ki jo je posredovala strokovna komisija, razmeroma skopa. Sodišče se zaveda, da ocenjevanje na področju kulture temelji na strokovni in tudi subjektivni presoji, kar je potrebno upoštevati tudi pri presoji zadostnosti obrazložitve sprejete ocene. Ta mora biti obrazložena do te mere, da zagotavlja transparentnost in daje možnost preveritve dobljene ocene z vnaprej določenimi kriteriji in merili.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka zoper mnenje strokovne komisije podala obširne navedbe in dokaze, ker meni, da bi morala pri posameznih kriterijih prejeti več točk. Kljub temu, da je tožeča stranka izrecno navedla, pri katerih posameznih kriterijih ni dobila dovolj točk, se tožena stranka do tega ni opredelila konkretno, ampak je zgolj pavšalno ugotovila, da je vlogo strokovno preučila in ponovno prišla do istih rezultatov. Npr. pri splošnem razpisnem kriteriju dostopnost programa prebivalcem in obiskovalcem A., tožeča stranka, prav tako pa sodišče, ne moreta preveriti, pri katerem podkriteriju ji je manjkala točka, čeprav bi to tožena stranka glede na razdeljenost kriterijev v podkriterije brez težav storila. Sodišče se strinja s toženo stranko, da rezultati tožnice, ki so pridobljeni na ostalih razpisih, ne morejo pomeniti hkrati že uspeh na vsakem naslednjem razpisu. Vendar pa so navedbe in dejstva, ki jih je s to dokumentacijo posredovala v vlogi tožnica (npr. sodelovanje s tujimi kulturnimi organizacijami, večje število produkcij in mednarodnih gostovanj), takšni, da bi se jih npr. pri kriteriju kakovost in uspešnost izvedbe programa v obdobju 2010 – 2012 dalo vsebinsko ovrednotiti. Številni navedeni kriteriji so po mnenju sodišča takšni, da bi jih lahko strokovna komisija glede na izrecne navedbe tožnice v odgovoru na obvestilo o uspehu na javnem razpisu vsebinsko utemeljeno ali sprejela ali zavrnila.

Sodišče se skladno z ustaljeno sodno prakso v število doseženih točk na javnih razpisih načeloma ne spušča, saj gre, kot že zgoraj obrazloženo, pri točkovanju za strokovno oceno ocenjevalnih organov. To stori le v posebej utemeljenih primerih, kot je po presoji sodišča obravnavani, saj tožnica v izpodbijani odločbi kljub izrecnim navedbam o napačnem točkovanju, utemeljenega odgovora nanje ni dobila. Le-to pa je pogoj za preveritev odločitev ocenjevalnih organov na razpisih.

V ponovljenem postopku bo moral prvostopenjski organ sklep ustrezno obrazložiti v skladu z navodili te sodbe. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopka.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožeči stranki skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini, kot je določeno v izreku (skupaj z DDV).