10. 9. 2009

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Postaje prometne policije Ljubljana, na seji 10. septembra 2009

odločilo:

Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, št. 11-555004613049-58321/2007 z dne 11. 6. 2007 je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

A.

1.Postaja prometne policije Ljubljana je na podlagi 57.a člena Zakona o prekrških (uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) izdala plačilni nalog št. 83134662 z dne 7. 5. 2007 zaradi prekrška po tretjem odstavku 27. člena in po petem odstavku 135. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1). Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil ugovor, o katerem je Postaja prometne policije Ljubljana odločila z odločbo o prekršku, št. 11-555004613049-58321/2007 z dne 11. 6. 2007 s pravnim poukom, da je zoper odločbo dovoljena zahteva za sodno varstvo.

2.Okrajno sodišče v Ljubljani, ki je prejelo v reševanje zahtevo za sodno varstvo zoper zgoraj navedeno odločbo o prekršku, se je s sklepom št. PR 7888/2007-2402 z dne 12. 3. 2008 izreklo za stvarno nepristojno. Obravnavo prekrška v zvezi s podano zahtevo za sodno varstvo je odstopilo v odločanje Postaji prometne policije Ljubljana. V sklepu navaja, da je 25. 11. 2006 začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1B ) [1], na podlagi katerega je v 57.a členu ZP-1 določeno, da se kršitelju (med drugim tudi za kršitve ZVCP-1) izda in vroči plačilni nalog takoj na kraju prekrška tudi, če niso podani pogoji za izdajo plačilnega naloga iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, temveč pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek ugotovi na podlagi zbranih obvestil in dokazov. Glede na to, da naj bi ZP-1D v času, ko je Postaja prometne policije Ljubljana poslala sodišču zahtevo za sodno varstvo, že veljal, bi po mnenju Okrajnega sodišča moral biti v danem primeru izdan plačilni nalog s pravnim poukom o pravici do ugovora in ne do zahteve za sodno varstvo.

3.Postaja prometne policije Ljubljana vlaga zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. Pri tem izhaja iz določb ZP-1, veljavnih v času odločanja v postopku o prekršku, [2] ki naj bi poznal zahtevo za sodno varstvo kot edino pravno sredstvo zoper odločbo o prekršku, izdano v hitrem postopku. Navaja, da je bil v konkretni zadevi na podlagi 57.a člena ZP-1 izdan plačilni nalog, zoper katerega je kršitelj v predpisanem roku vložil ugovor. Pooblaščena uradna oseba naj bi na podlagi pravočasnega in dovoljenega ugovora izdala odločbo v hitrem postopku. Zoper to odločbo naj bi kršitelj pravočasno podal zahtevo za sodno varstvo, ki jo je pooblaščena uradna oseba po preizkusu odločbe odstopila v reševanje krajevno pristojnemu sodišču. V času odločanja je bila po mnenju Postaje prometne policije Ljubljana tako zoper plačilni nalog na podlagi 57. člena ZP-1 kot tudi zoper odločbo o prekršku kot edino redno pravno sredstvo predvidena le zahteva za sodno varstvo. O zahtevi za sodno varstvo naj bi lahko odločalo le sodišče, če prekrškovni organ po presoji na podlagi petega odstavka 63. člena ZP-1 oceni, da je neutemeljena. Odločitev sodišča bi bila po mnenju Postaje prometne policije utemeljena le, če bi prekrškovni organ po uveljavitvi ZP-1D izdal plačilni nalog na podlagi 57. člena namesto plačilnega naloga na podlagi 57.a člena ZP-1. Zato Postaja prometne policije Ljubljana meni, da v tej zadevi ni pristojna za odločanje o zahtevi za sodno varstvo. Predlaga, naj Ustavno sodišče reši spor o pristojnosti med prekrškovnim organom in Okrajnim sodiščem v Ljubljani.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.V skladu s četrtim odstavkom 57.a člena ZP-1 zoper plačilni nalog, izdan na podlagi prvega odstavka tega člena, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, temveč ugovor, o katerem odloči prekrškovni organ z odločbo o prekršku. Ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku. Zoper odločbo o prekršku, izdano na podlagi ugovora zoper ta posebni plačilni nalog, pa je glede na prvi odstavek 59. člena ZP-1 dovoljena zahteva za sodno varstvo. [3]

6.V tem primeru je Postaja prometne policije Ljubljana na podlagi prvega odstavka 57.a člena ZP-1 izdala plačilni nalog zaradi prekrška po tretjem odstavku 27. člena in po petem odstavku 135. člena ZVCP-1. Zoper plačilni nalog je obdolženi vložil ugovor, o katerem je z odločbo o prekršku odločila Postaja prometne policije Ljubljana. Zoper odločbo o prekršku je obdolženi vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Postaja prometne policije v skladu s sedmim odstavkom 63. člena ZP-1 posredovala v odločitev pristojnemu sodišču. Postaja prometne policije je torej v konkretnem primeru že upoštevala ZP-1D, ki ga v svojem sklepu, s katerim se je izreklo za nepristojno, navaja Okrajno sodišče v Ljubljani.

7.Glede na to, da je bila zahteva za sodno varstvo vložena zoper odločbo o prekršku, izdano na podlagi ugovora zoper plačilni nalog po prvem odstavku 57.a člena ZP-1, je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

[1]Okrajno sodišče v Ljubljani v predmetnem sklepu sicer navaja ZP-1B, vendar je tega dne dejansko začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških ZP-1D (Uradni list RS, št. 115/06 – v nadaljevanju ZP-1D). Da gre zgolj za napako v zapisu, je mogoče ugotoviti tudi po vsebini sklepa, saj sodišče povzema vsebino ZP-1D.

[2]V zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti vlagatelj sicer navaja, da je bil v času odločanja v postopku o prekršku v veljavi ZP-1, Uradni list RS, št. 7/03, 45/04, 86/04, 44/05, 40/06 in 51/06 - popr., pri čemer je očitno, da je v postopku upošteval ZP-1D, saj je šele s to spremembo začel veljati 57.a člen ZP-1, na podlagi katerega je bil izdan plačilni nalog.

[3]Tako tudi Čas, P. in Orel, N. v Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba 2009, str. 309.