Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija ni dovoljena zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Konkretno revizijsko navedbo je po določbi 372. člena ZPP šteti za novo dejstvo in dokazni predlog za nov dokaz, vendar pa se nanašata na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar ni predmet revizijske obravnave.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo in tožencema naložilo, da sta dolžna opustiti vsakršno poseganje v skupno lastnino, ki jo imajo tožniki po nedoločenih deležih na nepremičnini parc. št. 529/4, dvorišče s površino 695 m2 in stanovanjska stavba s površino 246 m2, vpisani v vl. št. ... k.o. .. Tožencema je naložilo, da sta dolžna nerazdelno odstraniti kuhinjski zid, ki stoji približno 2,5 metra globoko na zemljišču - dvorišču ter odstraniti celoten objekt kuhinje na tem zemljišču, odstraniti podaljšek stanovanja v izmeri približno 4m x 6m, odstraniti zidano garažo na tem zemljišču v približni izmeri 30 m2, odstraniti zidani prehod med garažo in hišo na naslovu ... odstraniti 15 smrek in 15 drugih dreves, odstraniti betonirane poti, živo mejo z napeljano bodečo žico, ki omejuje zemljišče s približno površino 400 m2 pred stanovanjsko stavbo in predstavlja vrt, ter na tem zemljišču odstraniti vse objekte, ki so postavljeni, in sicer podtalni namakalni sistem z razvodom vodovodnih cevi, dva vzidana zbiralnika vode, ter vzpostaviti prejšnje stanje na tem zemljišču tako, da uredita travnato površino pred stanovanjsko stavbo, ter sta dolžna nepremičnino vrniti v posest tožnikom kot skupnim lastnikom z nedoločenimi deleži. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo del tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dolžnost tožencev opustiti vsakršno poseganje v skupno lastnino tožnikov na tej nepremičnini ter na nerazdelno dolžnost tožencev, da odstranita 15 smrek in 15 drugih dreves. V ostalem je pritožbo tožencev zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženca sta po svojem pooblaščencu proti tej sodbi vložila revizijo. Uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni, tako da pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne ter tožnikom naloži nerazdelno v plačilo pravdne stroške s pripadki. Toženca poudarjata, da bi odstranitev podaljška balkona povzročila nepopravljivo škodo na obstoječi balkonski konstrukciji, kar je ugotovil inšpektor za okolje in prostor Mestne občine Ljubljana v odločbi z dne 11.5.2005. Razlogi sodbe o prestavljenem zidu kuhinje in podaljška stanovanja 4 x 6 metrov ne držijo, saj sta toženca za poseg pridobila odločbo o dovolitvi priglašenih del. Toženca sta garažo že odstranila in je sodišče tožencema naložilo nekaj, kar je bilo že izvršeno. Zemljišče okoli zgradbe še ni izmerjeno, dejansko stanje pa je drugačno kot v katastrskem načrtu. Tožniki z različnimi merami spornega zemljišča zavajajo sodišče. Drugostopenjsko sodišče bi odločbo moralo razveljaviti, ker so pred zadnjo obravnavo parcele okoli zgradbe dobile nove parcelne številke, in sicer 529/9 in ne 529/4. Meritve so bile opravljene že 22.3.2004 in odločba izdana 23.4.2004. Sodba vsebuje napačno parcelno številko in je zato ni možno izvršiti. Na delu, kjer so zasajene smreke in drevesa, je parcelna št. 552/1, vpisana v vl. št. ... k.o. ...., ki pa je v lasti Mestne občine Ljubljana, zato tožniki ne morejo uveljavljati nobenega zahtevka. Toženca sta zgradila lopo zaradi potreb tedanjih stanovalcev, za potrebe skladiščenja cementa, gradbenega materiala in vrtnega orodja ter sta jo na podlagi odločbe z dne 28.9.2000 porušila. Pešpoti in parkirišče so koristili prejšnji in sedanji stanovalci. Velikost garaže 30 m2 je bila navajana namenoma in ne ustreza dejanski površini garaže. Neresnična je tudi navedba o namakalnem sistemu. Toženca sta večkrat povedala, da obstajata le dve koriti po 150 litrov, od katerih je večji del vkopan v zemljo, v njiju pa sta toženca zbirala deževnico za zalivanje. Tak sistem ne deluje, saj sta koriti večino časa prazni in pokriti. Ker je odločitev drugostopenjskega sodišča napačna, je napačna tudi odločitev o stroških pravdnega postopka.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Pooblaščenec tožencev je k reviziji priložil revizijske navedbe samih tožencev, ki jih Vrhovno sodišče glede na to, da gre za prilogo k reviziji, ni štelo kot del revizijskih navedb in se do njih ni opredelilo. Sicer pa so revizijske navedbe tožencev, ki ne izkazujeta, da imata opravljen pravniški državni izpit, nedovoljene (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 86. člena ZPP).
Revizija vsebinsko ne navaja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih formalno uveljavlja, zato Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo v tem delu ni preizkušalo.
Vrhovno sodišče je pri odločanju o reviziji vezano na relevantno dejansko stanje (tretji odstavek 370. člena ZPP), kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče in glede katerega je bil tudi uspešno opravljen preizkus drugostopenjskega sodišča. Pretežni del revizijskih navedb se navezuje na ugotovljeno dejansko stanje, zato Vrhovno sodišče navedb, ki presegajo oziroma odstopajo od ugotovitev iz izpodbijanih sodb, ni upoštevalo. Iz istega razloga so neupoštevne vse revizijske navedbe, ki pomenijo nestrinjanje s sprejeto dokazno oceno in merijo na drugačne rezultate dokazovanj, saj predstavljajo grajo dejanskih ugotovitev. Trditev v zvezi s smrekami in drevesi za odločitev ni pomembna, saj je bil tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na odstranitev 15 smrek in 15 drugih dreves s sodbo sodišča druge stopnje pravnomočno zavrnjen, kar na odločitev, ki je predmet revizijskega preizkusa, ne vpliva.
Navedba, da bi odstranitev podaljška balkona povzročila nepopravljivo škodo na obstoječi balkonski konstrukciji, je dejstvo, ki ga toženca prvič uveljavljata šele v reviziji in v dokaz katerega prilagata odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 11.5.2005. Po določbi 372. člena ZPP smejo stranke v reviziji navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, vendar le tedaj, če se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka, zaradi katerih je mogoče vložiti revizijo. Revizijsko navedbo je šteti za novo dejstvo in dokazni predlog za nov dokaz, vendar pa se nanašata na dejansko stanje kot podlago za odločanje, kar, kot je bilo že povedano, ni predmet revizijske obravnave.
Toženca razloga zmotne uporabe materialnega prava nista obrazložila, zato je Vrhovno sodišče opravilo preizkus uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Materialno pravo je bilo glede na ugotovljena dejstva z izpodbijano sodbo pravilno uporabljeno, pravilni, natančni in izčrpni razlogi izpodbijane sodbe in prvostopenjske sodbe pa ne terjajo dopolnitve. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).