Jedro

V obravnavani zadevi, ko je tožnik umaknil svojo zahtevo za rešitev spora, ki se je obravnaval po določbah ZUP in ZEKom-1 pri toženi stranki, in je v posledici tega toženka postopek ustavila, tožnik za obravnavano tožbo nima pravnega interesa, saj je svoj zahtevek pri toženki umaknil. Ker tožnik nima več odprtega zahtevka pri toženki, pri upravnem organu, z vloženo tožbo svojega položaja ne more več izboljšati, tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo, saj upravni organ nima več o čem odločati.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom ustavila postopek reševanja spora med tožnikom in družbo A. d.d., v zvezi s stroški prekinitve naročniškega razmerja. V obrazložitvi je navedla, da je dne 25. 5. 2015 prejela tožnikov predlog za rešitev spora z družbo A. d.d. v zvezi s stroški prekinitve naročniškega razmerja, v katerem pa navaja, da se ne strinja s stroškom, ker je bil zaračunan napačno. Operater je v odgovoru posredoval pojasnila v zvezi z zaračunavanjem stroškov predčasne prekinitve in zavrnil možnost sporazumne rešitve spora. V okviru razpisane ustne obravnave je predlagatelj povedal, da se strinja s plačilom dolga v višini 106,05 EUR za DDV vendar želi odpis odvetniških stroškov, hkrati pa je umaknil zahtevo za rešitev spora. Predstavnica operaterja pa se je strinjala s predlogom za rešitev spora. Izpodbijani sklep je toženka sprejela na podlagi 134. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), na podlagi katerega lahko stranka ves čas postopka na prvi stopnji do vročitve odločbe umakne svojo zahtevo. Sklep je bil izdan na podlagi prvega odstavka 135. člena ZUP.

2. Tožnik v tožbi navaja, da jo vlaga, ker je sklep dobil v poštnem nabiralniku in mu na dan vložitve tožbe poteče rok, zato jo vlaga. Naknadno jo bo dopolnil, toliko da ne zamudi roka.

3. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrže, ker tožnik v tožbi ni pojasnil zakaj toži, niti ni predlagal, kako in v čem naj se izpodbijani sklep odpravi ali ugotovi njegova zakonitost oz. tožbo zavrne.

4. Tožba ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi tožnik vlaga tožbo zoper sklep toženke, ki je postopek reševanja spora med tožnikom in družbo A. d.d. ustavila.

6. Iz izpodbijanega akta izhaja, enako pa tudi zapisnika o ustni obravnavi, da je tožnik v postopku reševanja spora pri toženki zahtevo za rešitev spora, ki jo toženka obravnava na podlagi določb Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), umaknil. Obravnavana tožba, v kateri tožnik ne navaja zakaj toži, je nedovoljena. Na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi. Gre za razlog, po katerem sodišče tožbo zavrže zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Kdaj ima stranka pravni interes izhaja iz predpisa, saj mora biti korist v smislu citirane 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, pravna. Predpis je torej tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist v upravni zadevi, v kateri se odloča v upravnem postopku. V obravnavani zadevi, ko je tožnik umaknil svojo zahtevo za rešitev spora, ki se je obravnaval po določbah ZUP in ZEKom-1 pri toženi stranki, in je v posledici tega toženka postopek ustavila, tožnik za obravnavano tožbo nima pravnega interesa, saj je svoj zahtevek pri toženki umaknil. Ker tožnik nima več odprtega zahtevka pri toženki, pri upravnem organu, z vloženo tožbo svojega položaja ne more več izboljšati, tudi kolikor bi sodišče tožbi ugodilo, saj upravni organ nima več o čem odločati. Razen tega pa tožnik v tožbi niti ne utemeljuje razlogov, zaradi katerih bi bila odločitev toženke nepravilna.

7. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo s sklepom na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot izhaja iz izreka.